Jedro

Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča pisnost poroštvene izjave pomeni, da mora biti v njej opredeljena obveznost, na katero se poroštvo nanaša. Če obveznost ni opredeljena ali ni opredeljena tako, da jasno razkriva vse elemente, ki so pomembni za presojo porokovega pravnega položaja, zlasti teže in pomena posledic njegove zaveze, pogoj iz 1013. člena OZ ni izpolnjen, za vsebino standarda opredeljenosti obveznosti pa je pomembno tudi, ali je porok gospodarski subjekt ali posameznik.

Banka kot gospodarski subjekt mora poroka, ki je posameznik, pred podpisom pogodbe na nedvoumen način seznaniti z vsebino in obsegom poroštvene obveznosti, torej izkazati večjo skrbnost in s tem zadostiti pogoju obličnosti iz 1013. člena OZ.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, po katerem je dolžna toženka tožeči stranki plačati 15.420,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 6. 2012 dalje in ji povrniti odmerjene izvršilne stroke in tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožeče stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ohranilo v veljavi kondemnatorni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine.

3. S sklepom II Dor 24/2016 z dne 13. 4. 2016 je Vrhovno sodišče na predlog tožene stranke dopustilo revizijo glede vprašanj: - ali mora biti poroštvena izjava pred podpisom izpolnjena z zavezo in vsemi bistvenimi modalitetami obveznosti glavnega dolžnika (vsebina obveznosti, trenutek njene zapadlosti in druge) in - ali mora banka kot gospodarski subjekt poroka, ki je posameznik, pred podpisom pogodbe na nedvoumen način seznaniti z vsebino in obsegom poroštvene obveznosti, torej izkazati večjo skrbnost in s tem zadostiti pogoju obličnosti iz 1013. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).

4. Zoper sodbo, izdano na drugi stopnji, je nato tožena stranka pravočasno vložila revizijo. Navaja, da je pogodba sklenjena, ko je izražena volja glede bistvenih sestavin posla, glede poroštva torej, ko je jasno izražena volja poroka, k čemu se zavezuje. Če podpisuje listino, ki ne vsebuje bistvenih elementov posla, ni razvidno, kakšna je bila njegova volja. Zato ne more učinkovati in ni zadoščeno niti zahtevi iz 1013. člena OZ niti varstvu poroka pred nepremišljenostjo. Zahteva po izrecni pisni poroštveni izjavi bi bila nesmiselna, če izjava ne bi bila izpolnjena. Sodišče druge stopnje je tudi zmotno materialnopravno zaključilo, da je bila toženka tista, ki ni ravnala z dolžno skrbnostjo. Poroštvena izjava je listina upnika – banke in njihovo vsebino v praksi ne sestavljajo poroki in je ne pišejo lastnoročno. Banka je profesionalni subjekt, ki se ukvarja s krediti in poroštvi v zvezi z njimi, zato velja za banko večja skrbnost, to je skrbnost dobrega strokovnjaka. Banka ve, kaj je namen poroštvene izjave, zakaj je poroštvena izjava pisna in mora vedeti, da porok ni varovan pred nepremišljenostjo, če mu da v podpis neizpolnjeno izjavo, v kateri niso zapisana zaveza in vse bistvene modalitete obveznosti glavnega dolžnika. Z izročitvijo neizpolnjene listine tretji osebi (niti ne poroku) se zato odgovornost ni mogla prevaliti na toženko kot poroka. Od porokov se niti ne pričakuje niti to ni praksa niti tožeča stranka ni zatrjevala, da bi morali sami izpolnjevati listino, branje kreditne pogodbe pa ne more nadomestiti izpolnjene izjave. Bistvo poroštva je, da pogodba nastane glede vnaprej določene vsebine. Banka kot profesionalni subjekt je tista, ki bi morala na nedvoumen način seznaniti toženko z njeno obveznostjo najmanj tako, da bi ji ponudila v podpis izpolnjeno izjavo, pa tudi s tem, da je prisoten bančni delavec, ki bi ji razložil pomen in vsebino poroštva. Če banka kot profesionalec ni ravnala z dolžno skrbnostjo, ne gre le za kršitev drugega odstavka 6. člena OZ, ampak tudi za kršitev 4. in 5. člena OZ, če se nato skrbnost prevali na laika. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

5. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena tožeči stranki, ki je v odgovoru nanjo navedla, da je imela toženka možnost prebrati kreditno pogodbo in se seznaniti tako z obveznostjo glavnega dolžnika kot tudi z lastno obveznostjo kot poroka, na ta način pa so ji bile znane tudi vse bistvene modalitete obveznosti glavnega dolžnika, tj. vsebina obveznosti, trenutek zapadlosti in drugi elementi, ki so odločilni za presojo porokovega pravnega položaja oziroma bi ji morale biti znane. Toženkina izpovedba potrjuje neskrbnost toženke, ki se odgovornosti za plačilo obveznosti glavnega dolžnika po kreditni pogodbi na ta način ne more izogniti. Toženka zatrjuje napako volje, ki se nanaša na fazo sklenitve pogodbe, zaradi česar je pogodba izpodbojna, zato zgolj ugovora neveljavnosti pogodbe ni mogoče upoštevati, pač pa bi morala vložiti tožbo za razveljavitev (konkretno poroštvene) pogodbe.

6. Revizija je utemeljena.

7. Odgovor na prvo vprašanje daje že ustaljena sodna praksa Vrhovnega sodišča, na katero se sklicujeta sodba prve stopnje in revizija,(1) po kateri pisnost poroštvene izjave pomeni, da mora biti v njej opredeljena obveznost, na katero se poroštvo nanaša. Če obveznost ni opredeljena ali ni opredeljena tako, da jasno razkriva vse elemente, ki so pomembni za presojo porokovega pravnega položaja, zlasti teže in pomena posledic njegove zaveze, pogoj iz 1013. člena OZ ni izpolnjen, za vsebino standarda opredeljenosti obveznosti pa je pomembno tudi, ali je porok gospodarski subjekt ali posameznik.

8. V obravnavanem primeru toženka ni gospodarski subjekt, pač pa fizična, prava neuka oseba. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje (ki v pritožbenem postopku niso bile spremenjene) je toženka 12. 1. 2006 podpisala pogodbo o kreditu in poroštveno izjavo, listine pa je na banki dobil njen sin, ki ji jih prinesel domov podpisat; poroštvena izjava ni bila izpolnjena in iz nje ni bila razvidna obveznost, za katero jamči kot porok. Izročitev praznega obrazca poroštvene izjave ne pomeni seznanitve poroka z vsebino in težo njegove obveze, v konkretnih okoliščinah niti ob istočasni izročitvi kreditne pogodbe, pri kateri sodeluje kot porok. Kreditno pogodbo je sklenil samostojni podjetnik, sicer sin toženke, v zvezi z opravljanjem svoje gospodarske dejavnosti. Kreditna pogodba obširno ureja razmerja med banko in kreditojemalcem, poroka pa sta v njej le poimensko navedena v tistem delu pogodbe, ki ureja zavarovanja obveznosti kreditojemalca. Zato ni na mestu pričakovanje, da se bo toženka sama najprej seznanila z vsemi obveznostmi, ki izhajajo iz pogodbe za podjetnika in nato iz tega sklepala na vsebino in težo lastne zaveze. S poroštveno pogodbo se porok nasproti upniku zaveže, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolžnika, če ta tega ne bi storil (1012. člen OZ). Take zaveze v kreditni pogodbi ni. Ker je toženka podpisala neizpolnjen obrazec poroštvene izjave, pa tudi v njej niso bili izpolnjeni obličnostni pogoji iz 1013. člena OZ, katerih namen je varstvo poroka pred prenagljeno odločitvijo za neodplačno jamčevanje za tujo obveznost. Poroštvena pogodba namreč obremenjuje samo poroka, ne pa tudi druge stranke (upnika) in za svoje poroštvo porok ne prejme plačila. Vrhovno sodišče tako vztraja pri svoji dosedanji praksi in pritrdilno odgovarja na prvo dopuščeno pravno vprašanje.

9. Drugo pravno vprašanje se nanaša na skrbnost ravnanja udeležencev obligacijskega razmerja. Obveznost skrbnega ravnanja kot standard namreč določa potrebno ravnanje udeležencev v takih razmerjih (6. člen OZ). Sodišči prve in druge stopnje sta pri presoji skrbnosti ravnanja strank zavzeli diametralno nasprotni stališči. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da banka ni poskrbela, da bi toženko kot poroka na neposreden način jasno in nedvoumno seznanila z vsebino poroštva oziroma z vsebino in obsegom poroštvene obveznosti ter jo tako zavarovala pred nepremišljenostjo, medtem ko je sodišče druge stopnje zaključilo, da je imela toženka možnost prebrati kreditno pogodbo in na podlagi te ugotoviti, za kolikšen znesek je sklenjena, če ji kaj ni bilo jasno, pa je imela možnost to pred podpisom pogodbe in poroštvene izjave preveriti na banki, kar bi povprečno skrben človek storil. 10. Banka se profesionalno ukvarja z bančnimi in finančnimi storitvami. Na tem področju se zato od nje zahteva ravnanje s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. V njeno poslovno dejavnost spada sklepanje finančnih poslov, torej tudi kreditnih pogodb in z njo povezanih oblik zavarovanja obveznosti dolžnikov iz teh pogodb. Poroštvena pogodba je pogodba med upnikom in porokom. Banka kot upnik mora tudi pri sklepanju te pogodbe ravnati kot dober strokovnjak, torej z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih. Čeprav je pisna oblika kot pogoj za veljavno sklenitev poroštvene pogodbe določena le za izjavo poroka, ne pa tudi upnika, to ne odvezuje banke profesionalnega ravnanja v tem razmerju. Poroštvo nastane s sklenitvijo poroštvene pogodbe med upnikom in porokom in ne zgolj z enostransko izjavo volje poroka.(2) Glede na to se od banke utemeljeno pričakuje, da bo sodelovala pri sklepanju pogodbe na tak način, da druga stranka ne bo ostala v dvomu ali negotova, kakšno obveznost je prevzela oziroma kakšna je vsebina njene obveznosti. Z izročitvijo neizpolnjenega (bianco) obrazca poroštvene izjave in sklenjene kreditne pogodbe, v kateri nastopa kot porok za dolg kreditojemalca, tretji osebi, da jih preda poroku, tej svoji skrbnosti ni zadostila, ne glede na sorodstveno razmerje med njima (kar ne predpostavlja nujno zaupnega razmerja med njima) in ne glede na morebitne druge zadržke (bolezen poroka). S takim ravnanjem želi banka svojo obveznost do jasne izjave volje, za kakšno poroštvo gre, prenesti bodisi na tretjega kot posrednika bodisi na poroka in njegovo lastno presojo (predstavo) o prevzeti obveznosti. S porokovim (toženkinim) nepremišljenim podpisom izjave se je torej uresničilo ravno tisto, pred čimer naj bi ga (jo) pravilno, skrbno ravnanje nasprotne stranke in jasno zapisana poroštvena izjava ščitila. Tudi odgovor na drugo dopuščeno pravno vprašanje je torej pritrdilen: Banka kot gospodarski subjekt mora poroka, ki je posameznik, pred podpisom pogodbe na nedvoumen način seznaniti z vsebino in obsegom poroštvene obveznosti, torej izkazati večjo skrbnost in s tem zadostiti pogoju obličnosti iz 1013. člena OZ.

11. Glede na navedeno v obravnavani zadevi ni izpolnjena zahteva iz 1013. člena OZ, da porok da poroštveno izjavo pisno. Pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, je nična, če iz namena predpisa, s katerim je določena oblika, ne izhaja kaj drugega (prvi odstavek 55. člena OZ). Namen strožje oblike pri poroštveni izjavi je varstvo poroka zaradi neodplačnega jamčevanja za tujo obveznost, zato je na mestu najstrožja sankcija za kršitev predpisane oblike, to je ničnost pravnega posla. Ničnosti ni treba uveljavljati s tožbo, pač pa se nanjo lahko sklicuje vsaka zainteresirana oseba. Tožeča stranka v odgovoru na revizijo zato zmotno meni, da sodišče ugovora toženke o neveljavnosti pogodbe ne bi smelo upoštevati.

12. Navedeno bi sicer kazalo, da bi izpodbijano sodbo Vrhovno sodišče lahko spremenilo tako, da bi z zavrnitvijo pritožbe potrdilo sodbo prve stopnje. Vendar pa za to ni pogojev, ker se sodišče druge stopnje zaradi zmotnega materialno-pravnega stališča ni ukvarjalo z vsemi navedbami pritožbe tožeče stranke.(3) Vrhovno sodišče je zato moralo na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti v novo sojenje sodišču druge stopnje.

13. Odločitev o revizijskih stroških temelji na določilu tretjega odstavka 165. člena ZPP.

(1) Poleg že citiranih II Ips 138/98, II Ips 232/2005 pa npr. še II Ips 969/2007, II Ips 135/2008, II Ips 879/2009. (2) Ker je v razmerju zavezan le porok, pa gre za enostransko obligacijsko razmerje.

(3) Tožeča stranka je izpodbijala v pritožbi namreč tudi dokazno oceno in uveljavljala bistvene kršitve določb pravdnega postopka v postopku pred sodiščem prve stopnje.