Jedro

Dejstva, ki jih ugotavlja sodišče glede motenja posesti pod točko 1. izreka sklepa (ugotovitev kdaj in kako je prišlo do motenja posesti, s katerim motilnim ravnanjem), ne spadajo v izrek sklepa, pač pa v razloge (še posebej, ker gre za nedopustno ugotavljanje dejstev, ne pa pravice ali pravnega razmerja).

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Predlog toženca za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje po ugotovitvi, da je bila dne 8. 7. 2010 zamenjana ključavnica v vhodnih vratih v klet in kurilnico v stanovanjski hiši na naslovu M., ključi zamenjane ključavnice pa niso bili izročeni tožnici, ter zaklenjena vrata, motena soposest tožnice souporabe kleti in kurilnice, tožencu naložilo, da v roku 8 dni vzpostavi prejšnje posestno stanje, in sicer odklene vrata kleti in kurilnice ter tožnici izroči ključe navedene ključavnice ter ji s tem omogoči soposest kleti in kurilnice, tožencu pa še prepovedalo, da v bodoče s takimi ali podobnimi dejanji in ravnanji posega v soposest kleti in kurilnice v navedeni hiši. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo, kot tudi ugovor zoper začasno odredbo ter odločilo, da pravdni stranki krijeta vsaka svoje pravdne stroške.

Zoper sklep se pritožuje toženec zaradi napačne uporabe materialnega prava in zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Graja zaključek sodišča prve stopnje, da naj bi bila ključavnica zamenjana 8. 7. 2010 in da je tožba pravočasna, graja pa tudi ugotovitve sodišča prve stopnje, da naj bi bil toženec naročnik zamenjane ključavnice, ki naj bi „točno vedel, da je obstajalo naročilo B. J. M. P. za zamenjavo ključavnice, sam pa naj bi z navedenim dejanjem soglašal, dejanje pa naj bi bilo tako storjeno tudi po njegovi volji“. Glede zamenjave ključavnice prav 8. 7. 2010 in pravočasnosti tožbe navaja, da nihče razen tožnice ni izpovedal datuma 8. 7. 2010. Toženec je izpovedal, da je bil priča zamenjavi ključavnice junija 2010 oziroma pred „metal campom“, priča B. J. pa je odkrito odgovoril, da se datuma ne spominja, meni pa, da je bilo to junija. Tožničini priči v izpovedbah nista bili enotni. Ker je dokazno breme na tožnici, toženec meni, da tožnica ni uspela dokazati, da je prišlo do zamenjave ključavnice prav 8. 7. 2010 – tega dokazni postopek ne izkazuje. Napačen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da naj bi toženec točno vedel, da je njegov brat B. J. naročil P., naj gre zamenjat ključavnico kletnih vrat, da je s tem soglašal in zato prišel odpret vrata hiše in bil prisoten pri zamenjavi ključavnice. Zgolj toženčeva prisotnost pri tem ne more pomeniti, da je storil očitano mu motilno dejanje, da je z njim soglašal in da naj bi bil celo naročnik le-tega. B. J. in M. P. sta glede tega tako rekoč soglasno izpovedala, da je bil naročnik zamenjane ključavnice prav B. J., le-ta pa je prepričljivo izpovedal, da je vse delal na lastno pest. Imel je tudi tehten razlog, zakaj se je odločil, da bo naročil zamenjavo ključavnice. Kot solastnik hiše ima namreč na M. urejeno vinoteko oziroma vinsko klet s številnimi dragimi vini. Ker so steklenice vina po mnenju B. J. izginjale, se je pač odločil za zamenjavo ključavnice in s tem preprečitev nadaljnje „uporabe“ njegovega vina. Kot solastnik hiše je slednji menil, da vsekakor ima pravico zaščititi svojo lastnino in se je odločil tako kot se je. Toženec je za zamenjavo ključavnice izvedel kvečjemu takrat, ko je prišel odpret P.. Tudi če je zamenjavo dopustil, ga nikakor ni mogoče šteti za naročnika. Toženec s ključi tudi ne razpolaga in jih tudi fizično ne more izročiti tožnici.

Pritožba ni utemeljena.

Po oceni pritožbenega sodišča toženec s pritožbo neutemeljeno graja tako ugotovitev sodišča, da je bila ključavnica zamenjana 8. 7. 2010 kot tudi posledičen zaključek o pravočasnosti tožbe. Dokazna ocena sodišča prve stopnje glede navedenega datuma je povsem zanesljiva, prepričljiva in ima vso potrebno dokazno oporo v izpovedbi tožnice, ki je, kot navaja tudi sam toženec v pritožbi, edina izpovedala točen datum, njena izpovedba pa je podkrepljena z dejstvi in zaključki, izhajajočimi iz dopisa pooblaščenca tožnice tožencu z dne 15. 7. 2010 (v katerem se navaja datum 8. 7. 2010), česar toženec ne prereka.

Neutemeljena je tudi pritožbena graja pasivne legitimacije toženca (da ni bil naročnik zamenjave ključavnice, da dejanje ni bilo storjeno po njegovi volji oziroma ni izkazano, da bi z navedenim dejanjem soglašal). Obseg sodnega varstva v sporu zaradi motenja posesti določa 34. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki določa, da sodišče z odločbo o zahtevku za varstvo pred motenjem posesti odredi prepoved nadaljnjega motenja posesti oziroma odredi vrnitev odvzete posesti ter druge ukrepe, potrebne za varstvo pred nadaljnjim motenjem. Zato dejstva, ki jih ugotavlja sodišče glede motenja posesti pod točko 1. izreka sklepa (ugotovitev kdaj in kako je prišlo do motenja posesti, s katerim motilnim ravnanjem), ne spadajo v izrek sklepa, pač pa v razloge (še posebej, ker gre za nedopustno ugotavljanje dejstev, ne pa pravice ali pravnega razmerja(1)). Ker je v motenjski pravdi pasivno legitimiran (tako po pravni teoriji kot tudi ustaljeni in enotni sodni praksi) tako tisti, ki motilno dejanje stori (tako ravnanje neposredno izvrši), kot tudi tisti, ki ga je naročil in tisti, v čigar korist je bilo storjeno (izhajajoč iz načela nedopustnosti obdržati koristi, pridobljene s protipravnim motilnim ravnanjem), pri čemer toženec ni negiral, da bi mu kot soposestniku (solastniku) z odvzetjem tožničine soposesti ne nastala korist, je pravno nepomembno, ali je bil naročnik oziroma ali je vedel, da je obstajalo naročilo njegovega brata za zamenjavo ključavnice, ali je z navedenim dejanjem soglašal, kot tudi ali je bilo dejanje storjeno tudi po njegovi volji. Ne glede na navedeno pa so pritožbene trditve glede navedenega zgolj sprenevedanje toženca, ki sam v pritožbi ponovi, da je M. P., ki je prišel zamenjat ključavnico, odprl vrata v hišo in bil prisoten pri zamenjavi ključavnice. Pritožbena graja navedenih okoliščin je zato povsem neutemeljena, ugotovitve sodišča prve stopnje glede navedenega pa zanesljive in prepričljive in imajo vso potrebno oporo v izvedenih dokazih in nespornih dejstvih.

Pritožbene trditve, da toženec s ključi tudi ne razpolaga in jih tudi fizično ne more izročiti tožnici, pa so poleg tega, da so zgolj navržene, pravno nepomembne, saj gre za dejstva, ki so pomembna v primeru morebitne izvršbe, ne pa v pravdi (ne gre za primer nemožnosti izpolnitve naložene obveznosti).

Pritožbeno sodišče, ki kakšnih uradoma upoštevnih bistvenih kršitev postopkovnih določb iz 2. odstavka 339. člena ZPP ni ugotovilo, kot tudi ne zmotne uporabe materialnega prava (2. odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je zato na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

Na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP je pritožbeno sodišče predlog za povrnitev pritožbenih stroškov toženca kot neutemeljeno zavrnilo, saj ta s pritožbo ni uspel. (1)Prim. 181. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP);