Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zakonske zamudne obresti so objektivna posledica dolžnikove zamude. Dolžnik jih je dolžan plačati od dneva izdaje sklepa o izvršbi, s katerim je sodišče prve stopnje določilo obveznost povrnitve izvršilnih stroškov in njihovo višino. Paricijski rok ali rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti (iz 3. odst. 19. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), ki je bil prekinjen z vložitvijo pritožbe dolžnika in bo začel teči znova od vročitve sklepa sodišča druge stopnje dolžniku, pa ne odlaga zapadlosti, temveč le spolnitev dolžnikove obveznosti. Prejem sklepa o izvršbi s strani dolžnika zato vpliva le na spolnitveno obveznost dolžnika (torej na izvršljivost obveznosti), ne pa tudi na samo zapadlost obveznosti in začetek teka zakonskih zamudnih obresti.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (to je v 2. točki izreka glede zakonskih zamudnih obresti od zneska 4.490,00 SIT za čas od 13.11.1995 do plačila) potrdi.
Sodišče prve stopnje je ugovoru delno ugodilo in izvršbo ustavilo za znesek 268.390,00 SIT (1. točka izreka), sklep o izvršbi pa je obdržalo v veljavi za znesek 5.927,70 SIT in izvršilne stroške v znesku 4.490,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.11.1995 do plačila (2. točka izreka). Odločilo je tudi, da je dolžna upnica dolžniku v roku 8 dni povrniti 117,00 SIT ugovornih stroškov.
Zoper ta sklep se je dolžnik pritožil. Navedel je, da je bil s sklepom o izvršbi seznanjen šele dne 17.6.1997. Zato je predlagal, da se sklep v 2. točki izreka spremeni tako, da se dolžniku naloži le plačilo izvršilnih stroškov brez zakonskih zamudnih obresti. Svoji pritožbi je priložil dokazila o plačilu glavnice z zakonskimi zamudnimi obrestmi in izvršilnih stroškov. Predlagal je, da sodišče ugotovi, da so poravnane vse dolžnikove obveznosti in zadevo zaključi. Pritožba ni utemeljena.
Iz vsebine dolžnikove pritožbe je razbrati, da oporeka le tistemu delu izpodbijanega sklepa, kjer je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi obdržalo v veljavi tudi za zakonske zamudne obresti od izvršilnih stroškov v znesku 4.490,00 SIT za čas od 13.11.1995 do plačila.
Odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu sklepa pa je pravilna in zakonita. Zakonske zamudne obresti so objektivna posledica dolžnikove zamude. Dolžnik jih je dolžan plačati od dneva izdaje sklepa o izvršbi, s katerim je sodišče prve stopnje določilo obveznost povrnitve izvršilnih stroškov in njihovo višino. Paricijski rok ali rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti (iz 3. odst. 19. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), ki je bil prekinjen z vložitvijo pritožbe dolžnika in bo začel teči znova od vročitve sklepa sodišča druge stopnje dolžniku, pa ne odlaga zapadlosti, temveč le spolnitev dolžnikove obveznosti. Prejem sklepa o izvršbi s strani dolžnika zato vpliva le na spolnitveno obveznost dolžnika (torej na izvršljivost obveznosti), ne pa tudi na samo zapadlost obveznosti in začetek teka zakonskih zamudnih obresti. Izpodbijana odločitev, katere pravilnost pritožbeno sodišče preizkuša na podlagi dejanskega in pravnega stanja, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, je tako materialnopravno povsem pravilna.
Preostale pritožbene navedbe dolžnika o tem, da naj bi dolžnik še dolgovani del obveznosti (ki je razviden iz 2. točke izreka izpodbijanega sklepa) izpolnil po izdaji izpodbijanega sklepa (o dolžnikovem ugovoru), pa bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka še obravnavati, saj predstavljajo ugovor po izteku roka.
Neutemeljeno pritožbo je bilo zato treba zavrniti in v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ).