Jedro

Znesek v višini 157,00 EUR je še vedno v okviru zmožnosti drugega toženca, in ne zmanjšuje v občutni meri sredstev, s katerimi se preživlja on oziroma njegovi družinski člani. Pri tem tudi ni nezanemarljivo dejstvo, da sta drugi toženec in njegova žena lastnika treh stanovanj, pri čemer pa živita le v enem.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog drugega toženca za oprostitev plačila sodnih taks. Dovolilo pa mu je obročno plačilo sodne takse v treh zaporednih mesečnih obrokih po 157,00 EUR.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje drugi toženec in uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in ga delno oprosti plačila sodne takse tako, da mu omogoča njeno plačilo vsaj v desetih obrokih. Podrejeno predlaga ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vračilo zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, vključno s stroškovnimi posledicami. Poudarja, da sta z ženo res lastnika določenih nepremičnin, ki pa se jih ne da prodati, sploh pa ne v tako kratkem roku, da bi lahko plačala sodno takso. Skupaj z ženo imata le 979,00 EUR mesečnih dohodkov. Upoštevaje dejstvo, da bi moral plačati 157,00 EUR mesečne sodne takse, bi se morala z ženo preživljati zgolj z zneskom 822,00 EUR, kar pa je glede na visoke stroške preživljanja, režijske stroške in v zimskem času visok strošek kurjave, enostavno premalo za dostojno preživljanje. Poudarja, da za plačilo takse nima dovolj razpoložljivih sredstev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zakon o sodnih taksah(2) v 11. členu določa pogoje za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe. Kot je že pravilno opozorilo sodišče prve stopnje, v skladu z odločbo Ustavnega sodišča U-I-85/14-13 z dne 10. 7. 2014 sodišče oprosti stranko plačila sodne takse v celoti tudi v primerih, ko stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, čeprav bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala.

5. Pritožba meni, da je drugi toženec upravičen do delne oprostitve plačila sodne takse, ker za njeno plačilo njima dovolj razpoložljivih sredstev. Sodišče prve stopnje je presojalo upravičenost drugega toženca do delne oprostitve plačila sodnih taks ob analogni uporabi določb Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) in v povezavi z njim pravilno uporabilo primerljive določbe Zakona o socialnovarstvenih prejemkih. Opozorilo je na določbo 13. člena ZBPP, po kateri se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve. Ugotovljeno je bilo, da mesečni povprečni dohodek, ki odpade na člana družine drugega toženca, znaša 489,50 EUR in ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Kljub temu pa predlagatelj, upoštevaje določbe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), niti do obročnega plačila ne bi bil upravičen, saj premoženje, ki ga imata skupaj z ženo, presega vrednost 13.780,00 EUR. Sodišče prve stopnje je namreč v zemljiški knjigi preverilo, katere nepremičnine imata v lasti predlagatelj in njegova žena ter na spletni strani Geodetske uprave RS ugotovilo tudi vrednost teh nepremičnin. Kljub temu pa je štelo, da gre za težje unovčljivo premoženje, zato je drugemu tožencu, skladno z določbo tretjega odstavka 11. člena ZST-1, dovolilo obročno plačilo sodne takse v treh zaporednih mesečnih obrokih po 157,00 EUR.

6. Tudi pritožbeno sodišče ocenjuje, da bi bila s takojšnjim plačilom celotne sodne takse v znesku 471,00 EUR predlagateljeva sredstva za preživljanje občutno zmanjšana, zato je pravilno postopanje sodišča prve stopnje, ki je drugemu tožencu omogočilo obročno plačilo sodne takse. Znesek v višini 157,00 EUR je še vedno v okviru zmožnosti drugega toženca, in ne zmanjšuje v občutni meri sredstev, s katerimi se preživlja on oziroma njegovi družinski člani. Pri tem tudi ni nezanemarljivo dejstvo, da sta drugi toženec in njegova žena lastnika treh stanovanj, pri čemer pa živita le v enem, kot v točki sedem obrazložitve izpodbijanega sklepa ugotavlja sodišče prve stopnje.

7. Upoštevaje dohodke drugega toženca in njegove žene, pa tudi vsega njunega premoženja, je tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilna odločitev sodišča prve stopnje o obročnem plačilu sodne takse, in sicer v treh obrokih po 157,00 EUR mesečno.

8. Ker pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo nobenih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom ZPP).

…

(2) Ur. l. RS, št. 37/2008 – s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZST-1