Jedro

Ker iz poročila o preizkusu, ki ga je izdelal laboratorij za preizkušanje in certificiranje izhaja, da sporni izdelek ne ustreza določilom tehničnih predpisov in je zaradi ugotovljenih neustreznosti smrtno nevaren, je bil izdelek v inšpekcijskem postopku vzet iz prodaje. Dejstvo, da je tožeča stranka dala sporni izdelek v prodajo kot varnega, na drugačno odločitev nima vpliva. Sodišče se ni spuščalo v presojo navedb tožeče stranke, ki naj bi utemeljevali nepravilno odločitev strokovnjakov glede neustreznosti spornega izdelka, ker gre za tehnična vprašanja, ki so v pristojnosti pooblaščenih strokovnih institucij.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. - ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 27.7.2001. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo zoper odločbo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije z dne 25.4.2001, s katero je bilo tožeči stranki kot dobavitelju-uvozniku (1) prepovedano dajanje v promet izdelka "opekač kruha" tip ..., ker ne ustreza zahtevam standardov glede varnosti električnih gospodinjskih aparatov, (2) odrejen umik navedenega izdelka iz prometa pri vseh pravnih osebah-distributerjih, ki so ga prodajale, (3) odrejeno, da z objavo v dnevnih časopisih, katere vsebina je navedena v izreku odločbe, obvesti uporabnike oziroma kupce navedenega izdelka, da je izdelek smrtno nevaren in (4) naloženo, da o izpolnjenih zahtevah obvesti prvostopni upravni organ.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje izrecno sledi utemeljitvi upravnega akta (2. odstavek 67. člena ZUS), zato razlogov za svojo odločitev ne ponavlja. Sklicuje se na 4. alineo 2. odstavka 5. člena Zakona o splošni varnosti proizvodov (Uradni list RS, št. 23/99 - ZSVP), po katerem imajo pristojni inšpektorji pooblastilo, da izvedejo ustrezne preglede in preizkuse glede varnosti tudi po tem, ko so bili ti dani v promet kot varni. Za izdelek "opekač kruha" je bil dne 21.6.1999 izdan certifikat o skladnosti, ki ga je izdal Slovenski institut za kakovost in meroslovje, z veljavnostjo 5 let, kar pa glede na prejšnjo določbo ne pomeni, da preizkušanje izdelka ni več mogoče. Ker iz poročila o preizkusu z dne 18.12.2000, ki ga je izdelal ... laboratorij za preizkušanje in certificiranje, V., izhaja, da sporni izdelek ne ustreza določilom tehničnih predpisov in je zaradi ugotovljenih neustreznosti smrtno nevaren, je bil izdelek v inšpekcijskem postopku vzet iz prodaje. Dejstvo, da je tožeča stranka dala sporni izdelek v prodajo kot varnega, na drugačno odločitev nima vpliva, sodišče pa se ni spuščalo v presojo tožbenih navedb, s katerimi tožeča stranka utemeljuje nepravilno odločitev strokovnjakov glede neustreznosti spornega izdelka, ker gre za tehnična vprašanja, ki so v pristojnosti pooblaščenih strokovnih institucij.

Tožeča stranka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 72. člena ZUS in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi, podredno pa, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne zadevo v novo odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da po pridobitvi certifikata o skladnosti, ki ga je izdal Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje, z veljavnostjo certifikata 5 let, ni razumljivo diametralno nasprotno strokovno mnenje, ki ga je izdelal ... laboratorij za preizkušanje in certificiranje, V. Preverjanje bi moralo temeljiti na strokovno izvedeni oceni delovanja izdelkov. Tožeča stranka naj bi predhodno dala soglasje k s strani inšpekcije predlagani instituciji, ki bi to preverjala, v primeru tako drastičnih odstopanj pri strokovnih mnenjih pa pravdni in upravni postopek predvidevata angažiranje tretjega strokovnjaka ali vsaj soočenje strokovnjakov, ki so pripravili nasprotujoča si mnenja.

Tožena stranka ni odgovorila na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, je pooblastilo tržnega inšpektorja, da poveri izvedbo posameznih dejanj v okviru inšpekcijskega nadzorstva usposobljeni instituciji, ki izvede ustrezne preglede in preskuse proizvodov glede varnosti potem, ko so bili ti dani v promet kot varni, specifično urejeno v 4. alinei 2. odstavka 5. člena v povezavi s 4. odstavkom 5. člena ZSVP. Ni pa sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo trditev tožeče stranke, saj se je prvostopni upravni organ, ki je zasledoval javni interes, seznanil s poročilom o preizkusu z dne 18.12.2000, ki ga je izdelal ... laboratorij za preizkušanje in certificiranje, V., iz katerega je izhajalo, da sporni izdelek ne ustreza določilom tehničnih predpisov in je zaradi ugotovljenih neustreznosti smrtno nevaren. Zato ga je prvostopni upravni organ v inšpekcijskem postopku utemeljeno vzel iz prodaje. Tudi pritožbeno sodišče meni, da dejstvo, da je tožeča stranka dala sporni izdelek v prodajo kot varnega, na drugačno odločitev nima vpliva. Tudi pritožbeno sodišče se ni spuščalo v presojo pritožbenih navedb, s katerimi tožeča stranka ponavlja tožbene navedbe, ki naj bi utemeljevali nepravilno odločitev strokovnjakov glede neustreznosti spornega izdelka, ker gre za tehnična vprašanja, ki so v pristojnosti pooblaščenih strokovnih institucij. Zato tudi pritožbeno sodišče meni, da je tožena stranka utemeljeno zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper prvostopno odločbo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije z dne 25.4.2001. Tožeča stranka pa v pritožbi zoper izpodbijano sodbo ni navedla v razmerju do svojih tožbenih navedb ničesar novega, s čemer bi izpodbijala utemeljeni odločitvi prvostopnega organa in tožene stranke, ki sta v skladu z določbo 4. alinee 2. odstavka 5. člena ZSVP.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.