Up-283/05 - 5

11.5. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 22. aprila 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1452/2004 z dne 13. 1. 2005 v zvezi s sodbo in sklepom Upravnega sodišča št. U 1862/2004 z dne 3.11. 2004 in z odločbama Predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 582/2003 in št. Bpp 984/2003, obe z dne 9. 9. 2004, se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijanima odločbama je Predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani zavrnil pritožnikovi prošnji za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v več postopkih pred sodišči prve in druge stopnje, v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi ter v zvezi z ustavno pritožbo in za pravno svetovanje ter zastopanje pred mednarodnimi sodišči. Ugotovil je, da lastni dohodek pritožnika ne presega dvakratnega zneska minimalne plače, vendar pa premoženje, ki ga ima pritožnik v lasti, posesti in z njim lahko razpolaga, presega vrednost premoženja iz prvega odstavka 19. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/01 in nasl. – v nadaljevanju ZBPP), tj. višino 20 minimalnih plač. Zato je prošnji pritožnika na podlagi 2. točke drugega odstavka 37. člena ZBPP zavrnil kot neutemeljeni. Pritožnik je zoper odločbi vložil tožbo, ki jo je Upravno sodišče zavrnilo. Vrhovno sodišče je izpodbijano sodbo Upravnega sodišča potrdilo.

2.Z ustavno pritožbo pritožnik izpodbija vse navedene odločbe in zatrjuje kršitve 6., 8., 13. in 14. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP) ter kršitve 2., 14., 15., 21., 22., 23. in 24. člena Ustave. V pritožbi navaja, da je moral pred organom za brezplačno pravno pomoč na odločbi čakati več mesecev. V postopkih za dodelitev brezplačne pravne pomoči in v postopku pred Upravnim ter Vrhovnim sodiščem naj ne bi imel možnosti sodelovati oziroma se izjaviti o ugotovitvah, zato sta po njegovem mnenju odločbi sodišč arbitrarni in nezakoniti. Izpodbijani odločbi naj bi bili nezakoniti tudi zato, ker sta sodišči med premoženje pritožnika šteli osebni avtomobil, ki ni presegal zneska 19 minimalnih plač, in vrednost družbe, ne da bi upoštevali izgube pri njenem poslovanju, kljub temu, da je Upravnemu sodišču predložil bilanco poslovanja. Meni tudi, da bi morali sodišči šteti kot družinskega člana njegovega sina, ki ga pritožnik preživlja.

B.

3.Pritožnik v ustavni pritožbi oporeka pravilnosti ugotovitve dejanskega stanja in uporabe materialnega prava, kar pa samo po sebi ne more biti predmet preizkusa pred Ustavnim sodiščem, saj Ustavno sodišče ni instanca rednim sodiščem. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Pritožnik sicer zatrjuje številne kršitve človekovih pravic, vendar jih z navedbami v ustavni pritožbi ne izkaže.

4.Pritožnikove navedbe o tem, da v postopkih za dodelitev brezplačne pravne pomoči in v postopku pred sodiščem ni imel možnosti sodelovati, bi bile lahko relevantne z vidika pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), ki je poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave). Iz navedene pravice izhaja pravica do kontradiktornega postopka, v katerem je stranki omogočeno, da navaja dejstva, dokaze in pravna naziranja, se opredeli do navedb nasprotne stranke ter vsega procesnega gradiva, ki lahko vpliva na odločitev o pravici. Enako pravico zagotavlja tudi EKČP v 6. členu. Vendar pritožnik s povsem pavšalnim očitkom, da v postopkih ni imel možnosti sodelovati oziroma se izjaviti, kršitve te pravice ni izkazal.

5.Glede očitka, da sta odločitvi sodišč arbitrarni, ker sta sodišči med premoženje pritožnika v nasprotju z ZBPP šteli osebni avtomobil, ki ni presegal zneska 19 (verjetno 18) minimalnih plač, in vrednost družbe, ne da bi upoštevali izgubo pri njenem poslovanju, je treba upoštevati, da se lahko po prvem odstavku 51. člena ZUstS ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Zahteva po izčrpanju vseh pravnih sredstev pa ne pomeni samo formalnega izčrpanja (tj. vložitve pravnega sredstva), ampak pomeni tudi materialno izčrpanje (tj. vsebinsko uveljavljanje kršitev človekovih pravic že v vloženih rednih in izrednih pravnih sredstvih). Iz tožbe, ki jo je pritožnik priložil ustavni pritožbi, je razvidno, da pritožnik v postopku pred Upravnim sodiščem te kršitve ni uveljavljal. Glede upoštevanja osebnega avtomobila Grand Dodge caravan je v tožbi navajal, da je avtomobil last njegovega sina, prijavljen (registriran) na pritožnikovo ime zaradi 50 % bonifikacije za obvezno zavarovanje. Upravno sodišče se je do te navedbe opredelilo in jo zavrnilo kot neutemeljeno. Pritožnik zanjo ni predlagal oziroma predložil nobenega dokaza. Pritožnik tega s pritožbo pred Vrhovnim sodiščem ni izpodbijal, pač pa je izpodbijal le ocenjeno vrednost avtomobila. V zvezi z vštevanjem vrednosti družbe med premoženje iz prvega odstavka 19. člena ZBPP v tožbi ni navajal ničesar. To je pritožniku pojasnilo že Vrhovno sodišče, ki je zato njegova zatrjevanja v zvezi premoženjem družbe opredelilo kot pritožbene novote. To stališče pa ni ustavno sporno. Sodišče je tudi razumno obrazložilo, zakaj pritožnikovega polnoletnega sina ni mogoče šteti za družinskega člana po peti alineji prvega odstavka 23. člena ZBPP. Zgolj dejstvo, da se pritožnik z odločitvijo ne strinja, pa ne zadošča za sklep o kršitvi pravice iz 22. člena Ustave.

6.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje tudi kršitev načel pravne države (2. člen Ustave), na katero pa se v postopku z ustavno pritožbo ni mogoče sklicevati, saj ne gre za določbo Ustave, ki bi urejala kakšno človekovo pravico in temeljno svoboščino. Pritožnik zatrjuje še kršitve 15., 21., 23. in 24. člena Ustave ter kršitve 8., 13. in 14. člena EKČP, vendar teh kršitev ne utemelji, zato jih Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti.

7.Ker z izpodbijanimi odločbami očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan