Jedro

Pavšalni znesek (določen v 2. odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu) predstavlja znesek povrnjenih stroškov in ne vključuje DDV na odvetniške stroške.

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki stroške upravnega spora v višini 420,00 EUR, v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče v skladu z določbo 325. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB3; Uradni list RS, št. 73/07) v zvezi s 1. odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, 105/06 in 26/07 - sklep US) zavrnilo tožnikov predlog za dopolnitev oziroma popravo sodbe z dne 19.6.2008. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa prvostopenjsko sodišče navaja, da je s sodbo, opr. št. U 673/2008 z dne 3.6.2008 (v 1. točki izreka), ugodilo tožnikovi tožbi, izpodbijano odločbo drugostopenjskega upravnega organa odpravilo in zadevo vrnilo drugostopenjskemu upravnemu organu v ponoven postopek ter (v 2. točki izreka) naložilo RS povrnitev stroškov postopka tožniku v višini 350 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Sodišče je nato z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožnikovo vlogo (Predlog za dopolnitev oziroma popravo sodbe) z dne 19.6.2008 (v kateri je tožnik predlagal dopolnitev 2. točke izreka navedene sodbe tako, da se za besedami "v višini 350 EUR" doda še naslednje besede "povečano za pripadajoči DDV v višini 20%"), saj se glede na 2. odstavek 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07; v nadaljevanju Pravilnik) priznajo stroški v pavšalnem znesku 350 EUR, ki že vključuje plačilo za vsa opravljena procesna dejanja, ki jih je v postopku za tožnika opravil njegov pooblaščenec z vsemi morebitnimi akcesornimi pripadki, v obravnavanem primeru uveljavljani davek na dodano vrednost (DDV).

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnik iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo izpodbijanega sklepa z dne 8.7.2008, tako da dopolni oziroma popravi točko 2. izreka sodbe z dne 3.6.2008, in sicer tako, da se za besedami "v višini 350,00 EUR" doda besede "povečano za pripadajoči DDV v višini 20%". Navaja, da Pravilnik ne določa zneska odvetniških stroškov z davkom na dodano vrednost. V nasprotnem primeru bi namreč prišlo do neupravičenega razlikovanja in izkrivljanja konkurence med pooblaščenci, ki so odvetniki in zavezanci za DDV ter pooblaščenci odvetniki, ki niso zavezanci za DDV. Pritožba je utemeljena.

Po 3. odstavku 25. člena ZUS-1 se tožniku, če je sodišče ugodilo tožbi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravilo ali ugotovilo nezakonitost izpodbijanega akta, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda minister za pravosodje, pri čemer prisojeni znesek plača toženec. Pravilnik v 2. odstavku 3. člena določa, da če je bila zadeva rešena na seji in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 350 EUR. Po 3. točki 1. odstavka 3. člena Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1, Uradni list RS, št. 117/06 in 52/07) so predmet DDV opravljanje storitev, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Slovenije za plačilo. Po 1. odstavku 41. člena ZDDV-1 se DDV za storitve obračunava in plačuje po splošni stopnji 20% od davčne osnove.

Glede na navedeno, izhajajoč iz načel veljavne ureditve DDV in upoštevaje 3. točko 1. odstavka 3. člena Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1, Uradni list RS, št. 117/06 in 52/07), ki določa, da so predmet DDV tudi opravljanje storitev, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Slovenije za plačilo (torej tudi odvetniške storitve), je tožnikov pritožbeni očitek utemeljen. Pravilnik namreč ne more določati drugačne ureditve, kot jo določa zakon oziroma ne more izključevati uporabe zakona. Tožnikov pooblaščenec je zavezanec za DDV in iz ZZDV-1 izhaja, da mora biti na računu posebej navedena davčna osnova, od katere se obračuna DDV ter stopnja in znesek DDV, davčna osnova pa vključuje vse, kar predstavlja plačilo, ki ga je izvajalec prejel. Po presoji pritožbenega sodišča iz pavšalnega zneska, ki ga določa 2. odstavek 3. člena Pravilnika, in ki predstavlja znesek povrnjenih stroškov (torej samo stroške), ne izhaja, da bi vključeval tudi DDV, zato je prvostopenjsko sodišče napačno interpretiralo določbo 3. odstavka 25. člena ZUS-1 (v zvezi z 2. odstavkom 3. člena Pravilnika). Identično stališče je vrhovno sodišče zavzelo že v zadevi, št. I Up 408/2008 z dne 25.9.2008. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče tožnikovi pritožbi ugodilo in v skladu s 3. točko 3. odstavka 80. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 ZUS-1 spremenilo izpodbijani sklep, kot to izhaja iz izreka tega sklepa.