Jedro

Po določbi četrtega odstavka 266. člena ZGD-1 lahko statut ali pa nadzorni svet, če je to s statutom predvideno, določi, da so za zastopanje pooblaščeni člani uprave posamično ali skupaj vsaj dva člana uprave ali član uprave skupaj s prokuristom. Ta določba se sicer nanaša na delniško družbo, vendar jo je smiselno uporabiti tudi pri družbi z omejeno odgovornostjo. Tako zastopanje je mogoče v primeru, če ima družba (d.o.o.) dva ali več poslovodij, za katere velja skupno zastopanje za vse ali za nekatere od njih. V takem primeru se lahko določi, da direktor zastopa družbo skupaj z drugim direktorjem ali skupaj s prokuristom in v tem smislu nepravo mešano zastopanje olajšuje zastopanje zakonitih zastopnikov, ki so vezani na skupno zastopanje.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne registrskemu sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče na Ptuju (v nadaljevanju registrsko sodišče) pritožbo predlagatelja M. d.o.o., zoper sklep registrskega sodišča Srg 2018/35830 z dne 3.10.2018, zavrnilo. Ugotovilo je, da določba četrtega odstavka 266. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1), na katero se sklicuje predlagatelj, velja za delniške družbe, ne pa za skupno zastopanje poslovodstva v d.o.o. V primeru veččlanskega poslovodstva, ki bi družbo v d.o.o. zastopalo „skupno z drugim direktorjem ali prokuristom“, bi bilo kršeno načelo „neomejljivosti“ pooblastil zastopnikov v skladu z 32. členom ZGD-1. V konkretnem primeru, ko želi družba uveljaviti skupno zastopstvo poslovodij zaradi načel „štirih oči“ to pomeni, da lahko oba direktorja omeji samo na „skupno zastopanje z drugim direktorjem“, na pa tudi na skupno zastopanje „z drugim direktorjem ali prokuristom družbe“. Na podlagi tretjega odstavka 34. člena ZGD-1 je z družbeno pogodbo dopustno omejiti prokurista s skupnim zastopanjem z zakonitim zastopnikom, ne pa tudi obratno, kot sicer med drugim izhaja iz priloženega sklepa družbenika o imenovanju direktorjev. Ker je registrsko sodišče predlagatelju naložilo, naj predlog ustrezno dopolni, predlagatelj pa predloga ni dopolnil, je predlog zavrglo, pritožbo predlagatelja zoper sklep o zavrženju pa zavrnilo.1

2. Sklep o zavrnitvi pritožbe izpodbija predlagatelj in uveljavlja vse pritožbene razloge. Pritrjuje sicer registrskemu sodišču, da direktor ne more biti omejen na skupno zastopanje s prokuristom, vendar opozarja, da pravilo pozna izjemo in sicer v primeru družb z veččlanskim poslovodstvom. Ta izjema je izrecno določena v četrtem odstavku 266. člena ZGD-1 in je analogno uporabna tudi pri družbah z omejeno odgovornostjo.2 Iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani je razvidno, da je pri veččlanskem poslovodstvu skupno zastopanje družbe mogoče olajšati s prokuro in je smisel oziroma namen skupnega zastopanja poslovodje s prokuristom olajšanje zastopanja in ne omejevanje, kot bi bilo to v primeru družb z enim poslovodjem. Tako stališče zastopa sodna praksa in pravna teorija ter povzema strokovne članke, ki potrjujejo takemu stališču. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za vpis ugodi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po določbi 19. člena Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju ZSReg) se v postopku za vpis v sodni register za vprašanja, ki niso urejena s tem zakonom, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja nepravdni postopek. Po določbi 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) pa se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

5. Sodišče druge stopnje preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava.3 Po preizkusu izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje ugotavlja, da so pritožbene navedbe v smeri napačne uporabe materialnega prava utemeljene.

6. Prokurist je posebna oblika zastopnika družbe, ki v nasprotju s poslovodstvom družbe svojega pooblastila za zastopanje ne črpa iz zakona, temveč iz prokure kot posebne oblike pooblastila. Naslednja bistvena lastnost je dejstvo, da se način podelitve prokure določi v aktu o ustanovitvi. Za podelitev prokure ZGD-1 ne določa posebnega postopka, ampak to prepušča avtonomnemu urejanju družbenikov. S podelitvijo prokure pridobi prokurist splošno pooblastilo za zastopanje družbe, pri čemer je to splošno pooblastilo omejeno že po zakonu. Prokurist zastopa družbo pri vseh pravnih dejanjih, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, omejen pa je pri odsvajanju in obremenjevanju nepremičnin, za kar mora imeti posebno pooblastilo.4

7. Prokura je lahko: (a) posamična, (b) skupna ali pa (c) mešana. Posamično prokuro določa 33. člen ZGD-1, skupno prokuro pa prvi odstavek 34. člena ZGD-1, ki določa, da se lahko prokura podeli dvema ali več osebam skupno, tako da lahko le vse te osebe skupaj zastopajo družbo. Poseben tip prokure je mešana prokura, za katero je značilno, da lahko prokurist zastopa družbo le skupaj z zakonitim zastopnikom, kar se določi z aktom o ustanovitvi. Taka vrsta prokure je določena v tretjem odstavku 34. člena ZGD-1.5 Zastopanje družbe skupaj s prokuristom pa se označuje kot nepravo (mešano) skupno zastopanje.

8. ZGD-1 ne ureja t.i. nepravega skupnega zastopstva, to je vezanost zakonitih zastopnikov na zastopanje skupaj s prokuristom. Zato se postavlja vprašanje, ali je v skladu s slovenskim pravom dopustna možnost, da je (so) zakoniti zastopnik(i) vezani na zastopanje s prokuristom.

9. Po določbi četrtega odstavka 266. člena ZGD-1 lahko statut ali pa nadzorni svet, če je to s statutom predvideno, določi, da so za zastopanje pooblaščeni člani uprave posamično ali skupaj vsaj dva člana uprave ali član uprave skupaj s prokuristom. Ta določba se sicer nanaša na delniško družbo, vendar jo je smiselno uporabiti tudi pri družbi z omejeno odgovornostjo. Tako zastopanje je mogoče v primeru, če ima družba (d.o.o.) dva ali več poslovodij, za katere velja skupno zastopanje za vse ali za nekatere od njih. V takem primeru se lahko določi, da direktor zastopa družbo skupaj z drugim direktorjem ali skupaj s prokuristom in v tem smislu nepravo mešano zastopanje olajšuje zastopanje zakonitih zastopnikov, ki so vezani na skupno zastopanje. Namen določbe četrtega odstavka 226. člena ZGD-1, ki je smiselno uporabljiva tudi v primeru d.o.o. je tedaj v tem, da se ob skupnem zastopanju omogočijo še drugi načini zastopanja in učinkovitejše zastopanje pri opravljanju posameznih poslov.

10. Vendar pa v primeru, ko ima družba izključno enega poslovodjo, nepravo skupno zastopstvo (se pravi, da je poslovodja vezan na zastopanje skupaj s prokuristom oziroma prokuristi) ni mogoče. Taka situacija bi bila v nasprotju z izhodiščem, da mora imeti družba v vsakem trenutku zakonitega zastopnika (poslovodstvo), ki je družbo sposoben samostojno zastopati. Glede na dejstvo, da prokurist ni zakoniti zastopnik družbe, bi to vodilo do položaja, v katerem družba nima zakonitega zastopnika, ki bi bil družbo sposoben zastopati sam. Zato se v primeru, ko ima družba samo enega poslovodjo, tega ne sme omejiti na zastopanje skupaj s prokuristom. Mogoče je torej določiti, da lahko prokurist zastopa družbo le skupaj z zakonitim zastopnikom, kot to izhaja iz tretjega odstavka 34. člena ZGD-1, v nasprotni smeri pa oblika mešanega nepravega zastopanja, da lahko zakoniti zastopnik družbe zastopa le s prokuristom, načeloma ni združljiva s konceptom zakonitega zastopanja v družbah, v katerih ima družba le enega direktorja in prokurista. Zato se v primeru, ko ima družba samo enega poslovodjo, tega ne sme omejiti na zastopanje skupaj s prokuristom.

11. Glede na navedeno je predlog predlagatelja, ki je predlagal skupno zastopanje zakonitih zastopnikov s prokuristom mogoče in je izpodbijani sklep materialnopravno napačen. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi predlagatelja ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo registrskemu sodišču v novo odločanje.6 V novem odločanju bo registrsko sodišče ponovno odločilo o pritožbi predlagatelja zoper sklep Srg 2018/35830 z dne 3. 10.2018, ob upoštevanju razlogov navedenih v obrazložitvi tega sklepa.

1 Drugi odstavek 11. člena ZSReg 2 Tako tudi sklep VSL IV Cpg 1579/2015 3 Drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 27. členom ZNP 4 Prvi odstavek 35. člena ZGD-1 5 Akt o ustanovitvi lahko določi, da prokurist zastopa družbo skupaj z enim ali več zakonitimi zastopniki. 6 3. točka prvega odstavka 39. člena ZSReg