17. 2. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 29. januarja 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 10/2002 z dne 26. 9. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnica je leta 1992 pri takratnem Temeljnem sodišču v Kopru, enoti v Piranu, vložila tožbo za ugotovitev lastninske pravice na nepremičninah. Njen zahtevek je bil nato s sodbo Okrajnega sodišča v Piranu dne 21. 1. 2000 zavrnjen. Višje sodišče v Kopru je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, Vrhovno sodišče pa je kot nedovoljeno zavrglo revizijo pritožnice, ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ni presegala z zakonom predpisane meje milijon tolarjev.

2.Pritožnica taki odločitvi Vrhovnega sodišča nasprotuje.

Navaja, da je morala brez lastne krive vrsto let čakati na odločitev sodišča prve stopnje, v tem času pa je zaradi uveljavitve novega Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - v nadaljevanju ZPP) izgubila pravico do revizije. Meni, da je zaradi določbe 498. člena ZPP v neenakem položaju v primerjavi z drugimi strankami v postopkih. Zato naj bi bil 498. člen ZPP v neskladju z Ustavo. Zatrjuje kršitev pravic iz drugega odstavka 14. člena, 15., 22., 23. in 25. člena Ustave.

B.

3.Ustavno sodišče je vprašanje pogojev za dopustnost revizije po novem ZPP za primere, ko se je postopek začel pred njegovo uveljavitvijo, prvostopenjska sodba pa je bila izdana po njegovi uveljavitvi, že obravnavalo. S sklepom št. U-I-21/02 z dne 12. 9. 2002 (Uradni list RS, št. 83/02 in OdlUS XI, 166) je pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 498. člena ZPP zavrnilo kot očitno neutemeljeno.

4.V obrazložitvi citiranega sklepa je Ustavno sodišče navedlo, da je o nastanku pravice do revizije mogoče govoriti šele po pravnomočnosti odločbe sodišča druge stopnje, saj lahko stranka revizijo vloži le zoper takšno sodno odločbo. Če torej pravica do revizije stranki ni nastala z vložitvijo tožbe, ji tudi med postopkom ni mogla biti odvzeta. Zato tudi v obravnavanem primeru z odločitvijo Vrhovnega sodišča ni moglo priti do kršitve kakšne človekove pravice ali temeljne svoboščine.

5.Ker z izpodbijanim sklepom očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot to zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger