Jedro

Določbe ZDR nalagajo delavcu vestno opravljanje dela, upoštevanje delodajalčevih navodil in prepovedujejo škodljivo ravnanje. Ravnanje v nasprotju s temi obveznostmi pomeni njihovo kršitev in je zakonit razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga in posledično tudi reintegracijski in denarne zahtevke. Tožena stranka je pogodbo odpovedala zaradi nevestnega opravljanja dela, neupoštevanja navodil in možne povzročitve škode. Na gradbiščih mejnih prehodov je izstavil končne situacije v napačni vrednosti in sicer za 7,718.714,90 SIT manj, kot je bila dejanska vrednost opravljenega dela. Sodišče je ugotovilo, da je tožnik smiselno priznal, da pri končnih situacijah ni upošteval sredstev, za katere je sam izdal dobropis, zato je upravičen očitek nevestnega opravljanja dela in možnost povzročitve škode.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo prvostopno sodbo. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo sodišča prve stopnje. Ugotovilo je, da je bil tožnik predhodno pisno opozorjen na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve. Odpoved je bila dana pravočasno. Tožnik je ravnal malomarno pri opravljanju dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi.

Zoper pravnomočno sodbo je tožeča stranka vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizija v pretežnem delu ponavlja pritožbene navedbe, ki se nanašajo na nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem in dokazno oceno sodišča. Obširno navaja, da je sklenil pogodbo za delovno mesto komercialista, ne pa za delovno mesto vodje projekta montaže, kakšne zadolžitve je dobil in zakaj za očitane kršitve zato ne more biti odgovoren. Sodišče ni izvedlo dokazov, ki jih je predlagal in tudi ni navedlo razlogov, zakaj je njihovo izvedbo zavrnilo. Toženi stranki ni nastala nobena škoda, saj bi bil končni obračun narejen šele po potrditvi dejansko opravljenih del ob primopredaji posameznih objektov. Tožnik je pripravil le osnutek končnega obračuna za potrebe tožene stranke in tudi pojasnil, kaj je pri tem upošteval. V skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 73/2007 - ZPP) je bila revizija vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava. Predmet revizijske presoje je pravnomočna sodba, torej sodba sodišča druge stopnje in prvostopne sodbe z revizijo ni mogoče izpodbijati.

Pri materialnopravni presoji pravnomočne sodbe je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje, saj revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP). Zato navedb tožeče stranke, iz katerih izhaja le, da se ne strinja z ugotovljenim dejanskim stanjem in dokazno oceno sodišča, ni mogoče upoštevati. Obsežna revizija pa se nanaša le na to. Tožnik na široko razlaga svoje videnje dejanskih okoliščin glede dela, ki ga je bil dolžan opravljati na delovnem mestu, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi oziroma na podlagi odredbe direktorja. Na tako domnevno zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje se nanašajo tudi njegovi očitki o bistvenih kršitvah določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (neskladje med razlogi sodbe ter listinami in zapisniki v spisu) in glede tega, da sodišče druge stopnje ni odgovorilo na navedbe pritožnika v pritožbi.

Po presoji revizijskega sodišča zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka niso podane. Izpodbijana sodba ima obrazložitev o vseh bistvenih okoliščinah, pomembnih za odločitev, razlogi sodbe niso v nasprotju z listinami in zapisniki v spisu, tako, da je sodbo mogoče preizkusiti. Pritožbeno sodišče je odgovorilo tudi na vse bistvene pritožbene navedbe. Na nebistvene navedbe sodišču ni bilo treba odgovarjati in tudi dokazov o nebistvenih okoliščinah ni bilo potrebno izvajati.

To kar je za odločitev bistveno pa je naslednje:- tožnik je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto komercialist, - njegova (v spornem obdobju edina) naloga je bila nadzor nad gradnjo mejnih prehodov, - iz opisa del in nalog komercialista je razvidno, da izstavlja račune in predračune, - tožnik je pri tem ravnal malomarno, ko je izstavil končne situacije v napačni vrednosti (kar je ob zagovoru tudi priznal).

Sodišče druge stopnje se pravilno sklicuje na določbe ZDR, ki delavcu nalagajo vestno opravljanje dela, upoštevanje delodajalčevih navodil in prepovedujejo škodljivo ravnanje (31., 32. in 35. člen ZDR), kot tudi na določbe pogodbe o zaposlitvi, v kateri so te zakonske obveznosti povzete. Ravnanje v nasprotju s temi obveznostmi pomeni njihovo kršitev in je zakonit razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi (tretja alineja prvega odstavka 88. člena ZDR). Delo po navodilih delodajalca je eden od bistvenih elementov delovnega razmerja (prvi odstavek 4. člena ZDR) in obveznost delavca (32. člen ZDR). Iz dejanskih ugotovitev sodišča pa izhaja, da je tožnik delo na projektu mejnih prehodov opravljal po izrecni odredbi direktorja in da so bile v spornem obdobju to njegove edine zadolžitve. Opravljanju tega dela tudi ni nasprotoval, zato je pravilna presoja sodišča, da je tožnik tudi odgovoren za nevestno opravljanje odrejenega dela.

Tožniku ni bila očitana povzročitev škode, temveč le možnost njenega nastanka. Sklicevanje tožnika na disciplinski postopek je brezpredmetno, saj tožniku ni bila izrečena disciplinska sankcija. Sodišče druge stopnje je ugotovilo in jasno obrazložilo, zakaj je bila odpoved podana v zakonitem roku (peti odstavek 88. člena ZDR), kot tudi, da je tožena stranka ravnala v skladu s prvim odstavkom 83. člena ZDR. Tožena stranka je v odpovedi pogodbe navedla tudi okoliščine, zaradi katerih nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče. Odpoved je bila zato zakonita, revizijske navedbe oziroma pomisleki glede pravočasnosti in pravilnega postopanja tožene stranke pa pomenijo uveljavljanje nedovoljenega revizijskega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ker glede na navedeno revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).