16. 10. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe mag. A. A. z Ž. na seji senata dne 16. oktobra 2001

s k l e n i l o:

1.Ustavna pritožba mag. A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 221/99 z dne 18. 1. 2000 se zavrže.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 752/2000 z dne 19. 5. 2000 v zvezi s sklepom Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. I Pd 101/94 z dne 10. 4. 2000 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.S sklepom Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 221/99 je bila zavržena kot nedovoljena revizija pritožnika zoper pravnomočno sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Pdp 211/97 z dne 28. 1. 1999 v zvezi s sodbo delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. I Pd 101/94 z dne 13. 2. 1996. V sodnem postopku je pritožnika zastopal odvetnik, kateremu je bil revizijski sklep vročen 24. 2. 2000 (letnica 1999 v dohodni štampiljki je očitna pomota).

Kadar ima stranka pooblaščenca, se sodna pisanja vročajo njemu (prvi odstavek 137. člena Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99 - ZPP, ki se na podlagi 14. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, Uradni list RS, št. 19/94 - ZDSS, uporablja tudi v postopku pred delovnim sodiščem, enako tudi 138. člen prejšnjega Zakona o pravdnem postopku, Uradni list SFRJ, št. 4/77 - ZPP77). Po prvem odstavku 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) je treba ustavno pritožbo vložiti v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je ustavna pritožba mogoča.

2.Glede na datum vročitve revizijskega sklepa pooblaščencu pritožnika, je ustavna pritožba, vložena dne 4. 8. 2000, prepozna (1. točka izreka).

3.Ustavna pritožba se lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva (prvi odstavek 51. člena ZUstS). Revizija je kot samostojno izredno pravno sredstvo mogoča tudi v obnovitvenem postopku v primerih, ko je predlog za obnovo pravnomočno zavržen (prvi odstavek 384. člena ZPP). Vendar po drugem odstavku 384. člena ZPP revizije v takem primeru ni, če ne bi bila dovoljena revizija zoper pravnomočno sodbo. O (ne)dovoljenosti revizije zoper pravnomočno sodbo je Vrhovno sodišče že odločilo s sklepom, navedenim v 1. točki izreka. Zato je Ustavno sodišče (ne glede na to, da se obnovitveni razlog nanaša le na dejstva, na podlagi katerih naj bi pritožnik imel revizijo) štelo, da je pritožnik v tem delu izčrpal vsa učinkovita pravna sredstva.

4.Izpodbijana sklepa se nanašata na razveljavitveni del obnovitvenega postopka, v katerem odloča sodišče najprej le o vprašanju, ali je podan obnovitveni razlog oziroma ali je obnova dovoljena, pravočasna in popolna. Zakaj v obravnavanem primeru obnova ni dovoljena, je bilo pritožniku pojasnjeno že v obrazložitvah obeh izpodbijanih sklepov. V sodnem postopku, katerega obnovo je pritožnik predlagal, je bil njegov zahtevek za plačilo razlike v plači zavrnjen kot neutemeljen, torej zato, ker ni bilo pravne podlage zanj. Sklicevanje na vrednost oziroma višino zahtevka zato na tako odločitev nima nobenega vpliva, tudi če ne bi šlo za listino, znano že v prejšnjem postopku.

S predlogom za obnovo postopka pa ni mogoče odpraviti pomanjkljivosti, zaradi katerih je bila zavrnjena revizija.

5.Postopka ni mogoče obnoviti zato, da bi tožnik lahko pravočasno opredelil vrednost spornega predmeta in si s tem zagotovil revizijo. Pritožbe zoper odločitev Vrhovnega sodišča o reviziji res ni, toda s tem ni kršena pravica pritožnika do pritožbe iz 25. člena Ustave. Ustavno sodišče je že večkrat presodilo, da ta ustavna določba več od pritožbe ne zagotavlja. Kolikor pritožnik zatrjuje kršitve človekovih pravic zaradi "napake revizijskega sodišča", pa bi te navedbe Ustavno sodišče lahko upoštevalo v postopku z ustavno pritožbo zoper revizijsko sodbo, zoper katero pa je ustavna pritožba vložena prepozno.

6.Ker pritožniku v obnovitvenem postopku očitno niso bile kršene zatrjevane človekove pravice, Ustavno sodišče v tem delu ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo (2. točka izreka).

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee prvega odstavka in prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senata:Milojka Modrijan