Jedro

Do nastanka škode je prišlo pri delovanju stvari (nezavarovane cirkularne žage), iz katere izvira večja nevarnost za okolico. Za nastalo škodo zato tožena stranka odgovarja ne glede na krivdo (2. odstavek 154. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR).

Materialnopravno pravilno je stališče drugostopnega sodišča, da se vzročnost za škodo, nastalo v zvezi z delovanjem nevarne stvari, domneva (173. člen ZOR), in da se odgovorna oseba (lastnik oziroma imetnik stvari - 174. člen ZOR) odgovornosti lahko razbremeni le v primeru, če so izpolnjeni pogoji iz 177. člena ZOR. Toženi stranki pa ni uspelo dokazati, da je škoda nastala izključno zaradi dejanja tožnika kot oškodovanca ali koga tretjega, ki ga toženec ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti (2. odstavek 177. člena ZOR). Iz ugotovitev sodišč druge in prve stopnje tudi ne izhaja, da je tožnik kot oškodovanec soprispeval k nastanku škode. Zato tudi zakonski pogoji za toženčevo delno oprostitev odgovornosti niso izpolnjeni (3. odstavek 177. člena ZOR). Ob ugotovljenih dejstvih, da je toženec tožniku dovolil delo na nezavarovanem stroju in da je toženčev delavec, ki je pripravljal orodja za razrez lesa, vključil stroj brez poprejšnjega opozorila, je bil nastanek škode za toženca (seveda ob zadostni skrbnosti) predvidljiv, s prepovedjo dela na nezavarovanem cirkularnem stroju pa bi se bilo mogoče nastanku škode tudi v celoti izogniti.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo ugotovilo, da je tožena stranka odgovorna za škodo, ki jo je utrpel tožnik dne 20.2.1993, sodišče druge stopnje pa je z izpodbijano pravnomočno sodbo pritožbo tožene stranke proti prvostopni sodbi zavrnilo kot neutemeljeno.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložila tožena stranka pravočasno revizijo in v njej uveljavljala revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Tožnik je prišel v toženčevo delavnico brez potrebe in se je v njej zadrževal kljub toženčevi prepovedi. Brez potrebe in nespametno je posegel v stroj in se pri tem poškodoval. Sodišče bi moralo zato tožbeni zahtevek zavrniti. Izpodbijana sodba temelji na dejstvih, ki v izvedenih dokazih nimajo podlage. Zato je podana bistvena kršitev iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP.

Zlasti je protispisna ugotovitev, da je tožnik delal po toženčevem naročilu. Tožnik je sam posegel z roko v stroj. Njegovo ravnanje je bilo nepotrebno in nespametno. Ob pravilni uporabi materialnega prava bi moral biti njegov odškodninski zahtevek kot neutemeljen zavrnjen. Reviziji naj se zato tako ugodi, da bo tožbeni zahtevek v celoti zavrnjen. Podrejeno naj se sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavita, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki je na revizijo odgovorila, ter Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (390. člen zakona o pravdnem postopku - ZPP).

V revizijskem odgovoru je tožeča stranka navedla, da je odločitev sodišča pravilna, revizija tožene stranke pa neutemeljena.

Revizija ni utemeljena.

Z revizijskimi trditvami, da je prišel tožnik v toženčevo delavnico brez potrebe, brez toženčeve vednosti in da mu je toženec vstop celo prepovedal, izpodbija tožena stranka v postopku pred sodiščema prve in druge stopnje ugotovljeno dejansko stanje in dokazno oceno obeh sodišč, kar pa v revizijskem postopku ni več dovoljeno (3. odstavek 385. člena ZPP).

Po mnenju revizije naj bi bila podana bistvena kršitev iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP zato, ker naj bi sodišče druge stopnje v nasprotju z ugotovitvami sodišča prve stopnje v razlogih svoje odločitve navedlo, "da je tožnik delal po njegovem (tedaj toženčevem) naročilu". Revizijsko sodišče je ugotovilo, da drugostopno sodišče take kršitve ZPP ni zagrešilo. Po oceni izvedenih dokazov je namreč sodišče prve stopnje ugotovilo, "da je tožnik v toženčevo delavnico vstopil z namenom, da bi pomagal pri razrezu lesa za M., kateri je prej od toženca dobil navodilo, da mora s seboj pripeljati pomoč" (1. odstavek na 3. strani razlogov prvostopne sodbe). Z zapisom v zadnjem odstavku na 2. strani razlogov sodbe, "da je tožnik delal ob cirkularki na poziv toženca, ki je naročil, kot se je na podlagi izvedenega dokaznega postopka izkazalo, svoji stranki M., da pripelje zaradi razreza delavce s seboj", je drugostopno sodišče ugotovitev sodišča prve stopnje le ponovilo in nobenega pravnoodločilnega dejstva ni na novo ugotovilo, kot se neutemeljeno zatrjuje v reviziji.

Sodišči druge in prve stopnje sta ugotovili, da se je tožnik poškodoval v toženčevi delavnici, kjer mu je nezaščitena jermenica cirkularne žage, ki je toženčeva last, odrezala prst. Ob škodnem dogodku je bila cirkularna žaga v remontu, zaradi česar je bil del za prenos energije (jermenica) nezaščiten. Ohišje jermenice, ki je sicer sestavni del stroja, je bilo odstranjeno. Sodišči sta nadalje še ugotovili, da je toženec M. naročil, naj delavce, ki bodo pomagali pri razrezu, zagotovi sam, in da je toženec vedel, da je M. za pomoč pri razrezu lesa izbral tudi tožnika. Po ugotovitvah obeh sodišč je prišel tožnik v delavnico z vednostjo toženca, z njegovo vednostjo pa je tudi pomagal pri razrezu lesa na nezavarovani cirkularni žagi.

Ob upoštevanju navedenih pravnoodločilnih dejanskih ugotovitev ni utemeljena revizijska trditev, da sta sodišči druge in prve stopnje zmotno uporabili materialno pravo. Do nastanka škode je prišlo pri delovanju stvari (nezavarovane cirkularne žage), iz katere izvira večja nevarnost za okolico. Za nastalo škodo zato tožena stranka odgovarja ne glede na krivdo (2. odstavek 154. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Materialnopravno pravilno je stališče drugostopnega sodišča, da se vzročnost za škodo, nastalo v zvezi z delovanjem nevarne stvari, domneva (173. člen ZOR), in da se odgovorna oseba (lastnik oziroma imetnik stvari - 174. člen ZOR) odgovornosti lahko razbremeni le v primeru, če so izpolnjeni pogoji iz 177. člena ZOR. Toženi stranki pa ni uspelo dokazati, da je škoda nastala izključno zaradi dejanja tožnika kot oškodovanca ali koga tretjega, ki ga toženec ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti (2. odstavek 177. člena ZOR). Iz ugotovitev sodišč druge in prve stopnje tudi ne izhaja, da je tožnik kot oškodovanec soprispeval k nastanku škode. Zato tudi zakonski pogoji za toženčevo delno oprostitev odgovornosti niso izpolnjeni (3. odstavek 177. člena ZOR). Ob ugotovljenih dejstvih, da je toženec tožniku dovolil delo na nezavarovanem stroju in da je toženčev delavec, ki je pripravljal orodja za razrez lesa, vključil stroj brez poprejšnjega opozorila, je bil nastanek škode za toženca (seveda ob zadostni skrbnosti) predvidljiv, s prepovedjo dela na nezavarovanem cirkularnem stroju pa bi se bilo mogoče nastanku škode tudi v celoti izogniti.

Po povedanem se je pokazalo, da v reviziji zatrjevani revizijski razlogi niso podani. Ob preizkusu po uradni dolžnosti (386. člen ZPP) je revizijsko sodišče tudi ugotovilo, da sodišči druge in prve stopnje bistvene kršitve iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP nista zagrešili. Zato je revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (393. člen ZPP).

Izrek o stroških revizijskega postopka je odpadel. Tožena stranka, ki z revizijo ni uspela, mora stroške revizijskega postopka trpeti sama, tožeča stranka, ki je na revizijo odgovorila, pa povrnitve stroškov revizijskega odgovora ni zahtevala.