Jedro

Zapustitev kraja dogodka, ne da bi voznik posredoval svoje podatke, predstavlja samostojen razlog za izgubo zavarovalnih pravic. Zavarovanec se takšne pravne posledice lahko reši le, če dokaže, da za zapustitev kraja dogodka ni kriv. Ker se sodišče do takšnih navedb toženca ni opredelilo, je podana procesna kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v tej pravdni zadevi razsodilo, da plačilni nalog, opr. št. VL 106205/2010 z dne 4.8.2010 ostane v veljavi tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati glavnico 12.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31.3.2010, izvršilne stroške v višini 59,34 EUR z zakonskim zamudnimi obrestmi od 4.8.2010 in pravdne stroške v višini 521,50 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP (1). Predlaga, da višje sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne kot neutemeljen in tožeči stranki naloži v plačilo stroške prvostopenjskega in pritožbenega postopka. Meni, da so razlogi v sodbi o odločilnih dejstvih nejasni in da obstaja nasprotje med njimi. Pogoje iz zavarovalne police je sodišče razlagalo napačno in dokaze obravnavalo subjektivno. Sodišče tudi napačno razlaga učinke kazenske sodbe zoper toženca ter meša pojma kazenske in odškodninske odgovornosti. Napačno je sklepanje sodišča, da izvedensko mnenje, ki uporabe alkohola ne izključuje, potrjuje njegovo prisotnost. Toženec je v postopku dokazal, da je vozilo moral premakniti, kar pomeni, da zavarovalnih pravic ni izgubil. Sodišče v izpodbijani sodbi tudi ne navaja pravnega temelja tožbenega zahtevka.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki. Ta nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pravna podlaga tožbenega zahtevka v tej zadevi je 939. člen ZOR (2), ki ureja zakonsko subrogacijo v povezavi s Pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO-97) zavarovalne družbe A. (v nadaljevanju Pogoji).

6. Prvi odstavek 3. člena Pogojev predvideva v prvi do četrti točki štiri samostojne primere, v katerih zavarovanec izgubi svoje zavarovalne pravice. V tretji točki je tako določeno, da voznik, ki je v času prometne nezgode pod vplivom alkohola, mamil ali drugih narkotikov, izgubi zavarovalne pravice. V četrti točki pa enaka posledica doleti voznika, ki po prometni nezgodi zapusti kraj dogodka, ne da bi posredoval svoje podatke. Gre za dva samostojna razloga, na podlagi katerih zavarovanec izgubi zavarovale pravice.

7. Zaključek izpodbijane sodbe (3) na šesti strani je argumentacijsko in materialnopravno zgrešen. Podlaga tožbenemu zahtevku v tej pravdi je namreč dejstvo, da naj bi toženec zapustil kraj dogodka, ne da bi poprej posredoval svoje osebne podatke. Tako zatrjevano dejstvo pa ustreza abstraktnemu dejanskemu stanu iz 4. točke tretjega odstavka 3. člena Pogojev. Gre, kot rečeno, za samostojen razlog za izgubo zavarovalnih pravic. Resda je njegov ratio tudi v tem, da se zavarovanci ne bi na ta način ognili preizkusu alkoholiziranosti, a vendar gre za samostojen razlog izgube zavarovalnih pravic. Ta razlog ni takšne vrste (ni nerazumen), da bi nasprotoval namenu sklenjene pogodbe, dobrim poslovnim običajem, da bi stranki jemal možnost ugovorov ali ki bi bil sicer nepravičen ter do stranke pretirano strog (143. člen ZOR). Ker je tako, se je dispozicije ravnanja iz tega pravnega pravila zavarovanec dolžan držati.

8. V nasprotnem primeru se lahko zavarovanec pravne posledice (izgube zavarovalnih pravic) reši le, če dokaže, da za zapustitev kraja dogodka ni kriv (točka 1a iz drugega odstavka 3. člena Pogojev) (4). Tožena stranke je trditve, ki bi (če bi se izkazale za resnične) lahko predstavljale razbremenilni razlog, podala v pripravljalni vlogi z dne 28.4.2011 (navedbe o zmoti na l.št.36) in na naroku 5.5.2011 (navedbe o skrajni sili – nujnosti preparkiranja avtomobila zaradi dostopa rešilca na l.št. 40). Do teh navedb se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Ker je pritožbeno sodišče ob obravnavanju izpodbijane sodbe ugotovilo, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka in ker kršitve glede na njeno naravo ni moglo samo odpraviti, je v skladu s 354. členom ZPP odločilo, da se zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno sojenje. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku odpraviti navedeno kršitev.

10. Ker je sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in vrnilo v novo sojenje, je odločitev o stroških v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP pridržana za končno odločitev.

(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 s poznejšimi spremembami).

(2) Zakon o obligacijskih razmerjih (Ur.l. SFRJ, št. 39/1985 s poznejšimi spremembami).

(3) Ta se glasi: „...sodišče verjame tožencu, [...] da toženec zaradi močnih zdravil, ki jih je moral jemati zaradi poškodb glave, ni užival alkohola ali kakšnih drugih substanc, a to dejstvo je moč ugotavljati le na ta način, da bi počakal na kraju prometne nezgode, kar pa v konkretnem primeru toženec ni storil.“

(4) Že iz tega razbremenilnega razloga je razvidno, da gre za samostojen razlog izgube zavarovalnih pravic. Razbremenilni razlog je namreč drugačen kot v primeru, ko je zavarovanec alkoholiziran.