Jedro

Družba A. d.o.o. je vpis večstanovanjske stavbe v register upravnikov stavb predlagala na podlagi pogodbe o upravljanju upravniških storitev, torej je predlog za vpis vložila upravičena oseba. Te lastnosti pa tožnik nima, niti nima lastnosti, ki jo določba 1. odstavka 167. člena SZ-1 določa za drugega upravičenega predlagatelja vpisa, to je predsednika skupnosti lastnikov. Iz navedenega razloga tožnik ne more utemeljiti pravnega interesa za vložitev predloga za obnovo postopka.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka, RS Ministrstvo za okolje in prostor, je z izpodbijano odločbo in sklepom, številka 35204-108/2007/40-MK z dne 6. 4. 2010, v 1. točki odločila, da se pritožbi A. d.o.o., z dne 24. 1. 2008, zoper sklep Mestne občine Velenje, številka 360-01-0003/2006-270 z dne 18. 12. 2007, ugodi in se sklep Mestne občine Velenje, št. 360-01-0003/2006-270 z dne 18. 12. 2007 odpravi in v 2. točki odločila, da se predlog B.B. za obnovo postopka, ki se je končal z odločbo Mestne občine Velenje, številka 360-01-0003/2006-270 z dne 9. 2. 2006, kot neupravičen zavrže. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je tožena stranka pojasnila, da je Mestna občina Velenje s sklepom 360-01-0003/2006-270 z dne 18. 12. 2007 ugodila predlogu B.B. z dne 8. 1. 2007 za obnovo postopka, ki je bil končan z odločbo o vpisu upravnika v register, številka 360-01-0003/2006-270 z dne 9. 2. 2006. Zoper prej navedeni sklep se je pritožil upravnik A. d.o.o. Tožena stranka je ugotovila, da je pritožba utemeljena, vendar iz drugih razlogov, kot jih je navajal pritožnik. V postopku vpisa upravnika v register upravnikov je lahko stranka samo upravnik, ki izkaže upravičenje do vložitve predloga za vpis v register upravnikov na podlagi pogodbe o upravljanju upravniških storitev, kot to določa 167. člena Stanovanjskega zakona Uradni list RS, številka 69/03, 18/04ZVKSES,47/06-ZEN,45/08-ZVEtL, 57/08 in 90/09-odl. US-v nadaljevanju SZ-1).V postopku vpisa upravnika v register upravnikov etažni lastniki niso stranka postopka, niti ne morejo biti stranski udeleženci oziroma nimajo neposrednega pravnega interesa. Takšno stališče je zavzelo že Upravno sodišče Republike Slovenije v sodbi U 2027/2008 z dne 23. 4. 2009. Ker je predlagatelj obnove postopka, ki se je zaključil z vpisom upravnika v register upravnikov, etažni lastnik B.B., le ta ne more biti upravičen do vložitve predloga za obnovo v tem postopku, zato je bilo potrebno njegov predlog za obnovo postopka, kot neupravičen, s sklepom zavreči. Ker je v postopku na prvi stopnji (ki se je končal s sklepom Mestne občine Velenje, št. 360-01-00003/2006-270 dne 18. 12. 2007) prišlo do kršitve pravil postopka, je tožena stranka izpodbijani sklep odpravila in na podlagi ugotovljenih dejstev v pritožbenem postopku sama zavrgla zahtevo za obnovo postopka. Odločitev o zavrženju temelji na drugem odstavku 267. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/2002, 73/04, 119/05 in 105/2006 - v nadaljevanju: ZUP), izpodbijani sklep pa je bilo treba kot nezakonit odpraviti na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP.

Tožnik odločitvi tožene stranke oporeka. Navaja, da je odločitev nepravilna in v nasprotju z določbami ZUP. V postopku ponovnega odločanja je namreč tožena stranka predlog za obnovo postopka presojala drugič, njena odločitev pa se od prejšnje razlikuje. V prvi odločbi z dne 16. 6. 2009, ki jo je naslovno sodišče že imelo v presoji, je namreč tožena stranka navzela stališče, da je predlog za obnovo postopka vložen prepozno. Pri tem se je oprla na določbo 260. in 263. člena ZUP. Da je bilo takšno stališče tožene stranke napačno in preuranjeno, je naslovno sodišče pojasnilo v upravnem sporu U 283/2008-17, ko je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo tožene stranke odpravilo z navodili toženi stranki, v kakšni smeri naj dopolni dokazni postopek. Zavzelo je stališče, da je po vpogledu v celoti pravdni spis Okrajnega sodišča v Velenju, opr. št. P 205/2006, potrebno razjasniti, ali je bila odločba z dne 9. 2. 2006, tožniku na naroku 22. 5. 2007 dejansko vročena, ali vsaj prebrana, torej, ali se je tožnik z njo seznanil, če že ne pisno, vsaj ustno. Tožena stranka je v ponovljenem postopku ta navodila sodišča upoštevala in ugotovila, da v pravdnem spisu ni dokazila o tem, kdaj je bila odločba z dne 9. 2. 2006 dejansko vročena B.B., zato je na podlagi te ugotovitve pravilno zaključila, da je bil predlog za obnovo postopka pravočasen. V nadaljevanju pa se je tožena stranka v ponovljenem postopku postavila na drugačno stališče in sicer, da je predlog za obnovo postopka podan po neupravičeni osebi in ga je ponovno zavrgla, tokrat iz drugega razloga, vendar je takšno ravnanje tožene stranke nepravilno.

Tožena stranka mora pri obravnavanju predloga za obnovo postopka po uradni dolžnosti presojati vse procesne podstavke predloga, v smislu prvega odstavka 267. člena ZUP. Na vse te predpostavke je morala tožena stranka, kot tudi organ prve stopnje, paziti še v postopku prvotnega odločanje. Nanje mora paziti tudi Upravno sodišče. Ne gre prezreti, da Upravno sodišče pri prvem sojenju opr. št. U 283/2008 ni ugotovilo, da B.B. ni bil upravičen do vložitve predloga za obnovo postopka, niti tega ni izpostavila tožena stranka v svojem odgovoru na tožbo v tem postopku. Prav tako tožnik opozarja na dejstvo, da je tožena stranka laično vlogo tožnika, to je pritožbo zoper odločbo z dne 9. 2. 2006, ki je bila vložena po izteku pritožbenega roka, s strani stranke, ki ni sodelovala v postopku v smislu določila petega odstavka 235. člena ZUP štela kot predlog za obnovo postopka.

Kot napačno ocenjuje stališče tožene stranke, da etažni lastnik ne izkazuje pravnega interesa v postopku vpisa upravnika v register stavb in opozarja, da gre v zadevi na katero se sklicuje tožena stranka (U 2027/2008 z dne 23. 4. 2009) za drugačni dejanski stan, kot v obravnavani zadevi. V konkretnem primeru B.B. v predlogu za obnovo postopka izkazuje svoj pravni interes z zatrjevanjem, da kot etažni lastnik ni podal soglasja upravniku za upravljanje v večstanovanjski hiši, v kateri živi in v kateri je etažni lastnik. Tako ima nedvomno pravni interes, da se upravnik ne vpiše v register upravnikov, ker ne izpolnjuje zakonski pogojev. V kolikor bi upravna organa štela, da pravni interes predlagatelja obnove ni dovolj utemeljen, bi ga morala pozvati na dopolnitev vloge, česar nista storila.

Izpodbijana odločba se v materialno pravnem smislu opira na določbo 167. člena SZ-1 in navaja, da je stranka v postopku vpisa v register upravnikov lahko le upravnik. To stališče je napačno. Upravičenje upravnika, da je lahko v postopku vpisa v register upravnikov stranka, izhaja iz pogodbe o opravljanju upravniških storitev, s katero etažni lastniki pooblastijo upravnika za opravljanje določenih poslov v zvezi z upravljanjem stavbe. Če pogodba o upravljanju upravniških storitev ni veljavno sklenjena, se to upravičenje ne more pravno veljavno od etažnega lastnika prenesti na samega upravnika in brez dvoma tožnik, ki se ne strinja z imenovanjem in izbiro upravnika, in predhodnega soglasja, da želi imeti upravnika sploh ni podal, upravičenja iz določbe 167. člena SZ ni mogel prenesti na upravnika. Ravno slednje je vsebina predloga za obnovo postopka. Tej vlogi je tožnik priložil pisno pravno mnenje Ministrstva za pravosodje, glede tolmačenja določbe 118. člena in 67. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), v katerem ministrstvo ugotavlja, da je za odločitev etažnih lastnikov, ali bodo imeli upravnika v pet stanovanjski hiši, katera po zakonu upravnika ni dolžna imeti, potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov. Za izbiro posameznega upravnika pa je potrebno soglasje etažnih lastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev. Ker tožnik ni podal soglasja za upravnika, pogodba o upravljanju ne more biti v skladu s citiranimi določbami SPZ in ne more biti pravno veljavno sklenjena, zato je brez dvoma podan obnovitveni razlog v smislu 260. člena ZUP. Tožnik prav tako navaja, da tožena stranka ni obrazložila, zakaj je predlog podala neupravičena oseba, kar pomeni, da v tem delu odločba tožene stranke ni obrazložena, torej so podane bistvene kršitve določb upravnega postopka. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, odločbo in sklep tožene stranke odpravi in vrne zadevo toženi stranki v ponovno presojo, oziroma podredno, izpodbijani akt odpravi ter s sodbo odloči o zadevi tako, da pritožbo A. d.o.o. zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep Mestne občine Velenje. Predlaga tudi povrnitev stroškov.

Tožena stranka je sodišču poslala odgovor na tožbo, v katerem je prvenstveno ugovarjala pravočasnosti vložitve tožbe, v nadaljevanju pa je pojasnila, da se sklicuje na obrazložitev zavrnilne odločbe z dne 4. 6. 2010. K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov v obravnavani zadevi sodišče ugotavlja, da je odločba tožene stranke pravilna in zakonita ter da je tožena stranka za svojo odločitev navedla tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (drugi odstavek 71.člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št.105/2006 in 62/2010-v nadaljevanju ZUS-1), ter dodatno navaja: V obravnavani zadevi je premet spora odločitev tožene stranke, ki je tožnikov predlog za obnovo postopka končanega z odločbo Mestne občine Velenje, z dne 9. 2. 2006, s katerim se je družba A. d.o.o. vpisala v register upravnikov, kot upravnik večstanovanjske stavbe na naslovu..., zavrgla kot neupravičen. Glede na naravo spora v obravnavani zadevi je sodišče dolžno presoditi, ali je ta odločitev, ki tožniku odreka neposredni pravni interes za udeležbo v postopku vpisa upravnika v register, torej mu odreka pravico do vložitve predloga za obnovo postopka, zakonita. Odločitev tožene stranke se opira na določbo 167. člena SZ-1, z naslovom „predlog za vpis v register upravnikov“, ki v prvem odstavku določa, da vpis večstanovanjske stavbe v register upravnikov stavb ter vpis sprememb registrskih podatkov predlaga upravnik oziroma predsednik skupnosti lastnikov.

V obravnavani zadevi listine upravnega spisa izkazujejo, da je predlog za vpis v register upravnikov stavb, dne 18. 1. 2006 podala družba A. d.o.o. Predlogu je med drugim priložila zapisnik zbora lastnikov stanovanj na naslovu ... z dne 21. 3. 2005, pogodbo o opravljanju upravniških storitev v večstanovanjski stavbi na naslovu..., ter seznam prisotnih na zboru. Ker iz določbe drugega odstavka 167. člena SZ-1 izhaja, da upravnik izkazuje svojo upravičenost s pogodbo o opravljanju upravniških storitev, slednja pa je bila vlogi za vpis predložena, je bil po mnenju sodišča izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 167. člena SZ-1 za vpis v register upravnikov stavb.

V nadaljevanju sodišče zgolj zaradi jasnosti obravnavane zadeve pojasnjuje, da ima večstanovanjski objekt na naslovu..., kar izhaja iz Odločbe RS, Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Velenje, opr. št. 0964-00850//000 z dne 2. 2. 2006 osem delov in več kot dva etažna lastnika. Navedeno pomeni, da je potrebno upoštevaje določbo prvega odstavka 118. člena SPZ ugotoviti, da določitev upravnika v tem primeru ni obvezna, vendar to ne pomeni, da določitev upravnika ni dovoljena, vezana pa je na določbo drugega odstavka 118. člena SPZ, ki izrecno določa, da se določitev upravnika šteje za posel rednega upravljanja. To pomeni, da se mora upoštevati določbo drugega in tretjega odstavka 67. člena SPZ, ki za posle rednega upravljanja zahteva soglasje večine lastnikov. Določbo s podobno vsebino je najti tudi v SZ-1, ki v prvem odstavku 25. člena določa, da je za posle v zvezi z rednim upravljanjem večstanovanjske stavbe potrebno soglasje solastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev ter določbo drugega odstavka istega člena, ki pojasnjuje, da se med drugim za posle rednega upravljanja šteje tudi določitev in razrešitev upravnika.

Upoštevaje navedeno in dejstvo, da je družba A. d.o.o. vpis večstanovanjske stavbe v register upravnikov stavb predlagala na podlagi sklenjene pogodbe o upravljanju upravniških storitev, je torej predlog za vpis vložila upravičena oseba za vpis v register. Te lastnosti po presoji sodišča tožnik nima, niti nima lastnosti, ki jo določba prvega odstavka 167. člena SZ-1 določa za drugega upravičenega predlagatelja vpisa, to je predsednika skupnosti lastnikov. Ker torej tožnik v zadevi ni izkazal lastnosti upravičenega predlagatelja iz prvega odstavka 167. člena SZ-1, ne more utemeljiti pravnega interesa za vložitev predloga, kar seveda pomeni, da ne more biti upravičena oseba za vložitev predloga za obnovo postopka. Iz navedenega razloga je sodišče presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zato je tožbo kot neutemeljeno, na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, številka 105/2006 in 62/2010-ZUS-1) zavrnilo.

K 2. točki izreka: Tožnik je ob vložitvi tožbe predlagal tudi povrnitev stroškov postopka. Skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, trpi v primeru če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, vsaka stranka svoje stroške postopka. Ker je v obravnavani zadevi sodišče tožbo tožnika zavrnilo, je skladno s prej citirano določbo moralo zavrniti tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka.