Jedro

Če sodišče ugotovi, tako kot v obravnavanem primeru, da je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, je treba izjavi o premoženjskem stanju v celoti odreči dokazno vrednost in posledično zavrniti taksno oprostitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks v tem upravnem sporu, ker tožnik s predloženo izjavo o premoženjskem stanju ni izkazal, da bi bila s plačilom sodnih taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sam ali se preživljajo njegovi družinski člani (11. člen Zakona o sodnih taksah - v nadaljevanju ZST-1).

2. Zoper navedeni sklep prvostopenjskega sodišča je tožnik vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit, saj imata oba z ženo zelo nizko pokojnino in nista zmožna plačati sodnih taks v tem upravnem sporu. Ker zaradi svoje starosti ne more več obdelovati kmetije, nima nobenih dohodkov iz tega naslova. Poleg tega pa je splošno znano dejstvo, da kmetijska proizvodnja ni rentabilna dejavnost, in da v zvezi s kmetijo nastajajo veliki stroški.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po presoji Vrhovega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje, da tožnik ni izkazal izpolnjevanja predpisanega materialnega pogoja za oprostitev plačila sodnih taks iz prvega odstavka 11. člena ZST-1, pravilna in zakonita.

5. V prvem odstavku 11. člena ZST-1 je določeno, da sodišče oprosti stranko plačila sodnih taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. V drugem odstavku 12. člena ZST-1 je določeno, da mora stranka predlogu za oprostitev plačila sodnih taks priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Četrti odstavek 12. člena ZST-1 pa določa, da sodišče po uradni dolžnosti preveri navedbe v izjavi o premoženjskem stanju, če dvomi v njihovo resničnost. 6. Iz navedenih določb ZST-1 tudi po presoji Vrhovnega sodišča izhaja, da je dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev na strani predlagatelja oprostitve, saj predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno predpisano obveznost plačila sodnih taks. Del izjave o premoženjskem stanju je tudi izjava vlagatelja in polnoletnih družinskih članov, da so vsi navedeni podatki v vlogi (izjavi o premoženjskem stanju) resnični, točni in popolni, ter da so v vlogi navedeni vsi dohodki in prejemki vlagatelja in njegovih družinskih članov. Če sodišče ugotovi, da je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, je treba izjavi v celoti odreči dokazno vrednost in posledično zavrniti taksno oprostitev. To izhaja tudi iz določb tretjega in četrtega odstavka 13. člena ZST-1, po katerih sme sodišče sklep o oprostitvi oziroma odložitvi ali obročnem plačilu sodnih taks razveljaviti, če je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke. Enako stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo v zadevah I Up 208/2010, I Up 607/2011, I Up 614/2011, itd. 7. V obravnavani zadevi je tožnik v obrazcu izjave o premoženjskem stanju med drugim označil odgovor, da (poleg pokojnine) prejema dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti (580,00 EUR) in da je lastnik stanovanjske hiše, v kateri živi in njeno vrednost ocenil na 10.000,00 EUR, med podatki o družinskih članih pa je med drugim označil odgovore, da njegova žena (poleg pokojnine v višini 360,00 EUR) prejema dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti (200,00 EUR) ob tem pa nima nobenega premičnega in nepremičnega premoženja. Ravno zaradi slednjih neskladnih navedb in podatkov, je sodišče prve stopnje podvomilo v njihovo resničnost in po uradni dolžnosti vpogledalo v javne evidence: zemljiško knjigo, zemljiški kataster in register Klirinško - depotne družbe. Ugotovilo je, da je tožnik (so)lastnik še drugih nepremičnih (stanovanjska stavba, gospodarsko poslopje, dvorišče – v k. o. ... in ...) ter da je tudi njegova žena (so)lastnica nekaterih nepremičnin (skladišče, stanovanjska stavba, dvorišče k. o. ....). Glede posplošene tržne vrednosti tožnikovih nepremičnih pa je prvostopenjsko sodišče na podlagi registra nepremičnin, ki je uradna evidenca vzpostavljena na podlagi Zakona o evidentiranju nepremičnin, ugotovilo, da je ta bistveno večja od navedenih 10.000,00 EUR, ki jo je tožnik navedel v izjavi o premoženjskem stanju, in znaša za različne parcele 231.097,00 EUR, 178.808,00 EUR oziroma 151.299,00 EUR.

8. Ker je torej tožnik v izjavi o premoženjskem stanju navedel, da je lastnik samo ene nepremičnine in je samo zanjo navedel vrednost, ki pa je bistveno nižja od tiste, ki izhaja iz uradnih podatkov, in ker je za ženo navedel, da ni lastnica nobenih nepremičnin, čeprav je sodišče prve stopnje na podlagi uradnih podatkov ugotovilo drugače, in ker tem ugotovitvam prvostopenjskega sodišča glede vrednosti tožnikovega premoženja in (so)lastništva nepremičnin tožnika in njegove žene, tožnik v pritožbi niti ne nasprotje, je po presoji Vrhovnega sodišča, sodišče prve stopnje izjavi o premoženjskem stanju pravilno odreklo dokazno vrednost in zaključilo, da tožnik ni izkazal, da bi bila s plačilom sodnih taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja ali se preživljajo njegovi družinski člani (žena).

9. Glede na navedeno niso utemeljene pritožbene navedbe glede tožnikove in ženine nizke pokojnine. Z ostalimi navedbami (glede stroškov kmetije in slabe rentabilnosti kmetijske dejavnosti) pa tožnik zatrjuje razloge, ki na drugačno odločitev ne morejo vplivati.

10. Tožnikove navedbe v pritožbi, da ponovno prosi za oprostitev plačila sodnih taks, pa Vrhovno sodišče ne šteje za novo vlogo, saj je o sodnih taksah za tožbo že odločeno, glede na določbo četrtega odstavka 10. člena ZST-1 pa se v postopkih odločanja o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks in o pritožbi zoper sklep o takem predlogu taksa ne plača. 11. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča na podlagi 76. člena v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1.