11. 6. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z. Z., na seji senata 23. maja 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 130/2005 z dne 22. 11. 2005 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 599/2003 z dne 17. 12. 2004 in s sodbo Delovnega in socialnega sodišča št. Ps 364/2003 z dne 22. 9. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev odločbe Območne službe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje št. 341-0604-2001-23-1 z dne 8. 10. 2001, potrjene z odločbo Zavoda št. 390-197/02-214 z dne 28. 1. 2002, s katero pritožniku ni bila priznana pravica za dodelitev republiške štipendije. Sodišče je presodilo, da pritožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje uveljavljane pravice, določenih z Zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91 in nasl. – v nadaljevanju ZZZPB) in Pravilnikom o štipendiranju (Uradni list RS, št. 48/99 in nasl. – v nadaljevanju Pravilnik). Dohodek na družinskega člana pritožnikove družine naj bi presegal cenzus, določen za leto 2000. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo, Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo.

2.V ustavni pritožbi pritožnik zatrjuje, da osebe, ki ustvarjajo dohodek v Republiki Sloveniji, in tiste, ki ga ustvarjajo v tujini, pri presoji upravičenosti do republiške štipendije niso enako obravnavane. Zato naj bi bila kršena 14. in 15. člen Ustave. V Pravilniku naj ne bi bilo razmejitve med bruto osebnim dohodkom, ki ga ustvari državljan Republike Slovenije pri delu v Republiki Sloveniji, in bruto osebnim dohodkom, ki ga ustvari v tujini. Meni, da kriteriji za primerjavo bruto osebnega dohodka, ki izvira iz Republike Slovenije, in tistega, ki izvira iz tujine, niso pravilno razmejeni. Zato meni, da je Pravilnik v neskladju z Ustavo. Pojasnjuje način, kako naj bi se drugače kot v njegovi zadevi izračunala višina bruto osebnega dohodka, ki ga ustvari družinski član prosilca štipendije v tujini. Ne strinja se z metodo oziroma razlago upravnih organov in sodišč. Meni namreč, da se pri ugotavljanju pridobitne sposobnosti ni mogoče sklicevati na določila o medsebojnem obdavčevanju med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo.

B.

3.Navedbe pritožnika, s katerimi izraža svoje nestrinjanje z izpodbijanimi odločitvami, po vsebini pomenijo ugovor zmotne uporabe prava. S takšnim ugovorom pa glede na prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ustavne pritožbe ne more utemeljiti. V skladu z navedeno določbo Ustavno sodišče v postopku z ustavno pritožbo izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Takšnih kršitev pritožnik ni izkazal. V zvezi z uporabo prava Ustavno sodišče presoja, ali temeljijo izpodbijane odločitve na kakšnem, z vidika varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin nesprejemljivem stališču oziroma ali gre za primer očitno napačne odločitve sodišč brez razumne pravne obrazložitve, ki bi jo bilo mogoče označiti za arbitrarno, kar bi lahko predstavljalo kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Takšnih kršitev izpodbijanim odločitvam ni mogoče očitati. Sodišča so svoje odločitve razumno in izčrpno obrazložila. Pojasnila so, da je osnovno merilo za pridobitev republiške štipendije cenzus. Pri tem so se oprla na določbe ZZZPB in Pravilnika. Ob sklicevanju na določbe Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93 in nasl. – ZDoh) in Konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje (Zakon o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje, Uradni list RS, št. 20/98, MP, št. 4/98 – BATIDO) so natančno in jasno pojasnila, zakaj so štela, da je upravni organ pravilno upošteval bruto dohodek, ki ga je oče pritožnika dosegel z delom v Republiki Avstriji. Pojasnila so tudi, zakaj ne držijo trditve pritožnika, da takšna ureditev načina odmere davka v državah pogodbenicah in posledično ugotavljanje, ali so izpolnjeni pogoji za dodelitev republiške štipendije, postavlja prosilce, katerih družinski člani pridobivajo dohodek v tujini, v neenak položaj. Pojasnila so, da je bil namen sklenitve navedenega sporazuma in ureditve, ki jo zajema, prav v zagotavljanju enakega obravnavanja državljanov pogodbenic te konvencije.

4.ZUstS ne omogoča, da bi pritožnik ob vložitvi ustavne pritožbe podredno predlagal presojo ustavnosti in zakonitosti predpisa. Sicer pa bi Ustavno sodišče, če bi v postopku za preizkus ustavne pritožbe ugotovilo, da izpodbijana sodna odločba temelji na protiustavnem predpisu, odločilo o njegovi ustavnosti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 59. člena ZUstS).

5.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan