Jedro

Ključno je, da z referentko, katere sin je stranka postopka, vsi vsakodnevno sodelujejo ter da gre za manjše sodišče z relativno majhnim številom zaposlenih. Te okoliščine predstavljajo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Kopru.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem v A. je med strankama v teku pravdni postopek zaradi motenja posesti in odvzema posesti na nepremičnini, ki se vodi pod opr. št. P 31/2021. 2. Predsednica tega sodišča je podala predlog za delegacijo pristojnosti. Navaja, da je bila zadeva dodeljena v reševanje sodnici A. A., ki je dne 22. 3. 2021 podala predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, ker je 4. toženec B. B., sin sodelavke, ki opravlja delo referentke v zemljiški knjigi. Z njo vsi vsakodnevno sodelujejo in se nikakor ne morejo izogniti objektivni nepristranskosti sodišča, saj so majhno sodišče z relativno majhnim številom zaposlenih. Dvom strank bi omajal zaupanje v sodišče. Predlaga, da Vrhovno sodišče skladno z določbo 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določi drugo stvarno pristojno sodišče. 3. Predlog je utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Med druge tehtne razloge, ki lahko utemeljujejo delegacijo pristojnosti, se po prevladujoči sodni praksi štejejo tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost sodišča. Sodna praksa je zavzela stališče, da je lahko v primeru majhnega sodišča okrnjen videz njegove nepristranskosti, če je na njem zaposlena stranka ali njen zakonec oziroma sorodnik.1 Pred očmi je treba v teh primerih imeti vse okoliščine konkretnega primera.

5. Okoliščine, ki jih je navedlo sodišče v obravnavani zadevi, opisane v 2. točki tega sklepa, predstavljajo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Po presoji Vrhovnega sodišča je za odločitev ključno, da z referentko, katere sin je stranka postopka, vsi vsakodnevno sodelujejo ter da gre za manjše sodišče z relativno majhnim številom zaposlenih. Za sojenje pa mora biti podana objektivna nepristranskost sodišča. 6. Vrhovno sodišče je zato predlogu ugodilo in kot pristojno sodišče za odločanje določilo Okrajno sodišče v Kopru.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Sklepi I R 80/2018 (tožnikova mama je sodna zapisničarka), I R 77/2019 (dolžnikova sestra je vodja vpisnika), I R 134/2013 (toženkina teta je referentka na sodišču), I R 77/2016 (tožnikova hči je strokovna sodelavka), I R 88/2017 (toženka je sodnica), I R 88/2009 (toženec je zunajzakonski partner sodnice) itd.