Jedro

V obravnavani zadevi je tožnik kot solastnik zoper toženko kot drugo solastnico vložil tožbo, s katero zahteva izročitev solastne nepremičnine v souporabo (in sicer konkretno z izročitvijo ključa in omogočanjem nemotenega dostopa in uporabe). Tak zahtevek je stvarnopravne narave in ne obligacijskopravne, saj temelji na določbi 100. člena v zvezi z 92. členom SPZ, ki solastniku daje pravno varstvo solastninske pravice na delu stvari. Spor zaradi varstva stvarnih pravic spada v skupino sporov o stvarnih pravicah na nepremičninah, za tovrstne spore pa je po prvem odstavku 57. člena ZPP izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina.

Izrek

Za odločanje v tej zadezi je pristojno Okrajno sodišče v Piranu.

Obrazložitev

1.Tožnik je 1. 10. 2025 pred Okrajnim sodiščem v Piranu vložil tožbo, s katero od toženke zahteva izročitev ključev stanovanja na naslovu ..., ter nemoten dostop in uporabo njegovega solastniškega deleža nepremičnine. Nadalje zahteva tudi plačilo uporabnine.

2.Okrajno sodišče v Piranu se je s sklepom z dne 2. 3. 2026 na podlagi toženkinega ugovora krajevne pristojnosti izreklo za nepristojno za odločanje v tej zadevi, ker izročitev ključev nepremičnine v Izoli ne predstavlja spora o stvarnih pravicah na nepremičnini, prav tako pa ne gre spor iz najema nepremičnine, saj med strankama ni bilo sklenjeno najemno razmerje. Po pravnomočnosti sklepa je zadevo odstopilo stvarno in krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Grosupljem glede na prebivališče toženke.

3.Okrajno sodišče v Grosupljem pristojnosti ni sprejelo in je sprožilo spor o pristojnosti, ker gre po stališču tega sodišča za spor zaradi varstva stvarne (lastninske) pravice na delu nepremičnine, zato je podana izključna krajevna pristojnost sodišča po legi predmetne nepremičnine. Poudarilo je, da tožnik s prvo postavljenim zahtevkom ne vtožuje le izročitve ključev stanovanja, temveč izrecno zahteva tudi, da mu toženka omogoči nemoten dostop in uporabo solastnega dela nepremičnine, poleg tega pa že samo dejanje izročitve ključev stanovanja smiselno predstavlja izročitev nepremičnine v (so)uporabo.

4.Za odločanje v tej zadezi je pristojno Okrajno sodišče v Piranu.

5.Za opredelitev spora kot stvarnopravnega je bistven zahtevek.1 V obravnavani zadevi je tožnik kot solastnik zoper toženko kot drugo solastnico vložil tožbo, s katero zahteva izročitev solastne nepremičnine v souporabo (in sicer konkretno z izročitvijo ključa in omogočanjem nemotenega dostopa in uporabe). Tak zahtevek je stvarnopravne narave in ne obligacijskopravne, saj temelji na določbi 100. člena v zvezi z 92. členom Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki solastniku daje pravno varstvo solastninske pravice na delu stvari. Spor zaradi varstva stvarnih pravic spada v skupino sporov o stvarnih pravicah na nepremičninah, za tovrstne spore pa je po prvem odstavku 57. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP odločilo, da je za odločanje v tej pravdni zadevi stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Piranu.

-------------------------------

1Prim. Jan Zobec, Zakon o pravdnem postopku s komentarjem, Uradni list RS, GV Založba, Ljubljana 2005, 1. knjiga, str. 265.