Jedro

Pritožba se lahko vloži zoper sodbo, izdano na prvi stopnji (348. člen ZPP) iz razlogov, ki jih določa zakon (353. člen ZPP). V pritožbenem postopku se ugotavlja pravilnost in zakonitost sodbe sodišča prve stopnje, zato na odločitev sodišča druge stopnje o pravilnosti in zakonitosti sodbe sodišče prve stopnje kasnejši dogodki (začetek stečajnega postopka po poteku pritožbenega roka) ne vplivajo. V spornem primeru zato pritožbeno sodišče ni moglo ugotoviti pomanjkanja pravovarstvene potrebe in zato tudi ni možno zaključiti, da je sodišče v izpodbijani sodbi zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki jo uveljavlja revizija.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je ugodilo zahtevku tožnika, da mu je tožena stranka na podlagi dokončnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja kot trajno presežnemu delavcu dolžna izplačati še razliko v odpravnini v znesku 220.694,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 20.2.1994 dalje do plačila in mu povrniti odmerjene stroške postopka, vse v osmih dneh pod izvršbo.

Drugostopenjsko sodišče je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila pravočasno revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava.

Navajala je, da je iz stečajnega spisa razvidno, da tožeča stranka vtoževane terjatve ni prijavila v stečajno maso, s čemer je izgubila pravni interes za nadaljnje vodenje pravde. Ker je pravni interes pozitivna procesna predpostavka, ki od poteka prekluzivnega roka za prijavo terjatve v stečajno maso ni več obstajala, izdaja meritorne sodbe ni bila več dopustna. Ker mora na pravni interes sodišče paziti po uradni dolžnosti, je s tem prišlo do bistvene kršitve določbo pravdnega postopka po prvem odstavku 354. člena ZPP, ki je po 2. točki prvega odstavka 385. člena ZPP eden od revizijskih razlogov. Ker gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka, je po določbi 387. člena ZPP v reviziji dopustno predlagati tudi nove dokaze.

Predlagala je, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in tožbo zavrže oziroma podredno, da ju razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 in 35/91 in Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Zato revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

Revizijsko sodišče ni ugotovilo zmotne uporabe materialnega prava, prav tako pa ne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki jih uveljavlja revizija, ali kršitve, na katero mora paziti po uradni dolžnosti.

Res je, kot navaja revizija, da je pravni (pravovarstveni) interes tudi pri dajatvenih tožbah procesna predpostavka. Vendar gre pri tem ugotoviti, da je pravni interes tožnika pri teh tožbah podan že z zapadlostjo zahtevka, katerega vtožuje in za katerega meni, da je do njega upravičen po materialnem pravu. To pomeni, da je mogoče v sporni zadevi ugotoviti pravni interes tožnika vse od takrat, ko je dolgovani znesek zapadel v plačilo in ni bil izplačan, ob upoštevanju takratnega dejanskega stanja pa tudi najmanj do konca glavne obravnave oziroma odločitve sodišča prve stopnje. Pritožba se lahko vloži zoper sodbo, izdano na prvi stopnji (348. člen ZPP) iz razlogov, ki jih določa zakon (353. člen ZPP). V pritožbenem postopku se ugotavlja pravilnost in zakonitost sodbe sodišča prve stopnje, zato na odločitev sodišča druge stopnje o pravilnosti in zakonitosti sodbe sodišče prve stopnje kasnejši dogodki (začetek stečajnega postopka po poteku pritožbenega roka) ne vplivajo. V spornem primeru zato pritožbeno sodišče ni moglo ugotoviti pomanjkanja pravovarstvene potrebe in zato tudi ni možno zaključiti, da je sodišče v izpodbijani sodbi zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki jo uveljavlja revizija.

Zaradi navedenih razlogov navajanje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka v reviziji ni utemeljeno in je zato revizijsko sodišče v skladu z določbo 393. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je določbe ZPP uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94).