Jedro

Sodišče prve stopnje je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo in obdolžencu izreklo primerno kazensko sankcijo.

Izrek

Pritožba obd. B. I. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obdolženec je dolžan plačati kot stroške pritožbenega postopka povprečnino v znesku 10.000,00 tolarjev in povrniti zasebnemu tožilcu stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja obrekovanja po I. odst. 107. člena KZ RS. Izreklo mu je pogojno obsodbo in mu v tej določilo kazen dva meseca zapora z enoletno preizkusno dobo.

Zoper sodbo se je pritožil obdolženec zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve kazenskega zakona. Predlaga, da se izpodbijano sodbo spremeni tako, da se obdolženec oprosti obtožbe ali pa da se sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pooblaščenec zasebnega tožilca je vložil odgovor na pritožbo, v katerem predlaga, da se pritožba zavrne kot neutemeljena.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo. Opirajoč se na pravilno oceno izvedenih dokazov in zagovora obdolženca, je zanesljivo ugotovilo, da je obdolženec izjavil o zasebnem tožilcu to, kar je navedeno v izreku sodbe.

Pritožba vztraja pri zagovoru obdolženca, ki niti ni zanikal približne vsebine izjave, opisane v izreku sodbe, s tem da je zatrjeval, da navedbe o nagradi, ki naj bi jo dobival obdolženec od sindikata ZSSS, niso bile izrečene kot trditev, temveč bolj kot vprašanje oz. ilustracija. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, to nenazadnje izhaja tudi iz zagovora obdolženca, da je do besednega spopada med obdolžencem in zasebnim tožilcem prišlo potem, ko je zasebni tožilec prišel v jadrarno, kjer se je obdolženec pogovarjal z večimi delavci o tem, da bi izstopili iz sindikata ZSSS, katerega predstavnik je bil zasebni tožilec in vstopili v sindikat KNSS. Že iz zagovora obdolženca izhaja, da je sam delo zasebnega tožilca kot predsednika podružnice sindikata ZSSS, ocenil negativno, saj sam pove, da je v zvezi s tem dejal, da če bi zasebni tožilec odstopil, bi delavcem ne bilo potrebno ustanavljati novega sindikata in potem naj bi izrekel besede o nagradi, ki da jo zasebni tožilec dobiva iz Ljubljane. Že okoliščine dogodka, ki jih opisuje sam obdolženec, temu skladno pa tudi zaslišane priče, izhaja, da je obdolženec z zasebnim tožilcem komuniciral kot predstavnikom nasprotnega sindikata in da je pri tem izražal negativno vrednostno oceno o njegovem delu, v podkrepitev te pa je izrekel trditev o tem, da vztraja na funkciji očitno zato, ker dobiva iz Ljubljane poleg osebnega dohodka še nagrado in to v točno določenem znesku 50.000,00 SIT. Prav slednja navedba o konkretni višini nagrade potrjuje izpovedbo zasebnega tožilca in nasprotuje trditvi obdolženca, ki zatrjuje, da je zasebnega tožilca le vprašal o domnevni nagradi, ki naj bi jo dobival. Obdolženec namreč v svojem zagovoru ni navedel nikakršnega dejstva ali okoliščine, ki bi mu lahko vzbudile sum, da zasebni tožilec za svoje delo v sindikatu dobiva posebno mesečno nagrado. Da pa so navedbe obdolženca o nagradi, ki naj bi jo obdolženec dobival in tudi druga dva očitka, neresnične, pa je sodišče zanesljivo ugotovilo z izvedenimi dokazi. Glede na okoliščine, v kateri so bile te neresnične trditve izrečene, še posebno ob upoštevanju dejstva, da je bil obdolženec revoltiran zaradi prihoda nepovabljenega zasebnega tožilca, in glede na namene, ki jih je zasledoval, saj je poskušal pridobiti delavce za vstop v nov sindikat, pa je pravilna tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da se je obdolženec neresničnosti svojih trditev zavedal. Pritožba tako ne more izpodbiti pravilne dokazne ocene sodišča prve stopnje.

Ker pritožba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, podana v korist obdolženca, obsega tudi pritožbo zoper odločbo o kazenski sankciji, je sodišče druge stopnje preizkusilo sodbo tudi v tem delu. Pri tem je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje upoštevalo in pravilno vrednotilo vse okoliščine, predvsem pa, da so bile olajševalne okoliščine dovolj upoštevane, saj je obdolžencu namesto predpisane kazni izreklo le pogojno obsodbo, v tej pa mu je določilo primerno kazen in dovolj dolgo preizkusno dobo.

Glede na povedano je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo potrdilo.

Ker obdolženec s pritožbo ni uspel, je dolžan povrniti tudi stroške pritožbenega postopka, kot je to določeno v določilh I. odst. 98. in 101. členu ZKP. Povprečnina je odmerjena v skladu z zamotanostjo in trajanjem pritožbenega dela kazenskega postopka, ostale stroške pa bo odmerilo sodišče prve stopnje s posebnim sklepom.