31. 1. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. in B. B. iz Z., ki ju zastopa C. C., odvetnik v V., na seji senata 16. januarja 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cpg 21/2004 z dne 9. 12. 2004 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru št. Pg 110/2003 z dne 15. 9. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek pritožnikov (v gospodarskem sporu tožnikov) za razveljavitev sklepa 10. skupščine tožene stranke – družbe D., d. d., U., ki se je nanašal na izvedbo nakupa lastnih delnic. Višje sodišče je njuno pritožbo zavrnilo. Ugotovilo je, da izpodbojni razlog neenakega obravnavanja delničarjev ni podan in da skupno število delnic, namenjenih za odkup, ne presega zakonsko določenega praga 10 %.

2.Pritožnika navajata, da je v spornem skupščinskem sklepu navedeno, da gre za poravnavo terjatev iz naslova manj izplačanih plač delavcev – delničarjev, te pa naj ne bi sodile med izplačila iz prve alineje prvega odstavka 240. člena Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93 in nasl. – v nadaljevanju ZGD). S takšnim sklepom naj bi bili kršeni številni zakoni in storjeno kaznivo dejanje davčne zatajitve ter zlorabe položaja in pravic. Dodajata, da skupščinski sklep krši tudi 243., 356. in 357. člen ZGD, ker naj bi iz njega izhajalo, da bo družba D. umaknila lastne delnice brez nadaljnjega sklepa o zmanjšanju osnovnega kapitala. Skupščinski sklep naj bi kršil tudi načelo enakosti, ker je družba D. odkupovala delnice le tistih delničarjev, ki so podpisali sporazum o poravnavi, ne pa od ostalih, ki so zato v neenakopravnem položaju. Končno naj Višje sodišče ne bi pošteno obravnavalo zadeve, ker je v njem sodelovala sodnica, ki je tesno povezana z odvetnikom tožene stranke. S temi navedbami utemeljujeta kršitev 14. in 23. člena Ustave.

B.

3.Iz pravice do nepristranskega sojenja po 23. členu Ustave med drugim izhaja tudi zahteva, da sodnik s stranko ali s spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo ali pa vsaj ustvarilo upravičen dvom, da sodnik v sporu ne more več odločiti objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev. Eden izmed najpomembnejših procesnih institutov, ki služijo zagotovitvi navedene človekove pravice, je v pravdnem postopku institut izločitve sodnika (70. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – v nadaljevanju ZPP).

4.Pritožnika navajata, da je sodnica tesno povezana s pooblaščencem tožene stranke, ker je tašča odvetnika, ki deluje kot samostojni odvetnik v skupnih prostorih s pooblaščencem tožene stranke. Zgolj navedena okoliščina pa sama po sebi ne zadošča za upravičen dvom v nepristranskost sodnice v obravnavanem primeru. Zato je očitek o kršitvi pravice do nepristranskega sojenja neutemeljen. Pri tem se Ustavnemu sodišču ni bilo treba spuščati v vprašanje, ali je z vidika pravice do nepristranskega sojenja (23. člen Ustave) lahko sporna ureditev, ki ne omogoča, da bi stranka razlog, da obstoji sum v sodnikovo nepristranskost po 6. točki 70. člena ZPP, uveljavljala z revizijo ali obnovo postopka.

5.Navedbe pritožnikov, s katerimi nasprotujeta izpodbijani odločitvi, po vsebini pomenijo zgolj ugovor zmotne uporabe materialnega prava. S tem ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti, saj ni naloga Ustavnega sodišča presojati, ali so sodišča pravilno uporabila določbe ZGD, ki na raven človekovih pravic ne segajo. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

6.Očitki pritožnikov o kršitvi drugega odstavka 14. člena Ustave, ker naj bi bilo s skupščinskim sklepom kršeno načelo enakega položaja delničarjev, so neutemeljeni. Obe sodišči sta v obrazložitvi obširno pojasnili, zakaj v obravnavanem primeru ne gre za kršitev navedenega načela korporacijskega prava. Sprejetim stališčem pritožnika ne očitata kršitve kakšne človekove pravice ali temeljne svoboščine. Zgolj dejstvo, da se pritožnika z odločitvijo ne strinjata, pa ne zadošča za sklep o kršitvi človekove pravice ali temeljne svoboščine.

7.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjujeta pritožnika, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić