Jedro

Kadar o bolniškem staležu odloča zdravniška komisija prve stopnje, je delavec opravičeno zadržan od dela do prejema odločitve komisije, če komisija ni takoj odločila oz. je odločila z zamudo.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije št. 072-331/5-93 z dne 9.12.1993 odpravi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka ugotovila, da je bila tožnica začasno nezmožna za delo do 20.5.1993 ter 26.5.1993 tako, kot sta to ugotovili zdravniška komisija I. stopnje in zdravniška komisija II. stopnje. V odločbi tožena stranka ugotavlja, da je bila tožnica od 13.4.1993 do 20.5.1993 hospitalizirana v Splošni bolnišnici Maribor in da je tožnici bilo ob odpustu iz bolnišnice naročeno, da naj se naslednji dan zglasi pri svoji izbrani zdravnici, ki jo naj zaradi dolgega bolniškega staleža takoj ponovno napoti na obravnavo s strani zdravniške komisije. Zdravniška komisija I. stopnje je svoje mnenje dala 28.5.1993, komisija II. stopnje pa 22.6.1993. Po mnenju obeh komisij naj bi bila tožnica za delo nezmožna do 20.5.1993. Po mnenju obeh komisij tožnica tudi ni upravičena do bolniškega staleža za čas od 31.5.1993 do 11.6.1993, ko je opravljala fizikalno terapijo, ker da bi to lahko opravljala izven delovnega časa.

V tožbi tožnica navaja, da ko je bila 20.5.1993 napotena nazaj na delo, se za to še vedno ni čutila sposobno, zato je zahtevala izvid in mnenje zdravniške komisije I. in II. stopnje. Zdravniška komisija I. stopnje jo je obravnavala šele 28.5.1993, zato meni, da razlogi za neupravičeno odsotnost z dela niso na njeni strani, pač pa v objektivnih okoliščinah. Dalje navaja, da obdobje od 20.5. do 28.5.1993 v odločbi ni obdelano. Predlaga, da sodišče ugotovi, da je bila začasno nezmožna za delo tudi po 20.5.1993 oz. da odločbo razveljavi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri svoji odločitvi.

Tožba je utemeljena.

Iz tožbenih navedb tožnice sodišče zaključuje, da je za bolniški stalež sporno le obdobje od 20.5. do 28.5.1993. Sodišče ugotavlja, da na podlagi dosedaj ugotovljenega dejanskega stanja in na podlagi predloženih upravnih spisov ne more rešiti spora. Iz ugotovljenega dejanskega stanja in predloženih upravnih spisov ni razvidno, kdo je tožnici zaključil bolniški stalež 20.5.1993, in kdo ter kdaj je tožnico o tem obvestil. Če je šele zdravniška komisija I. stopnje dne 28.5.1993 ugotovila, da je tožnica bila od 21.5.1993 dalje za svoje delo zdravstveno sposobna in je bila tožnica o tem obveščena z izvidom in mnenjem te komisije z dne 28.5.1993, potem je po mnenju sodišča bila tožnica do 28.5.1993 zadržana od dela iz drugih razlogov v smislu 2. odstavka 80. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92), in ji za ta čas tudi pripada bolniški stalež oz. opravičena zadržanost od dela.

Glede na obrazloženo je sodišče v skladu z določbo 2. odstavka 39. člena in na podlagi določbe 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo, da bo tožena stranka odpravila nakazano pomanjkljivost. Določbe zakona o upravnih sporih je sodišče smiselno uporabilo kot določbe predpisa Republike Slovenije, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).