Jedro

Prošnja tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči je bila s pravnomočno odločbo zavrnjena, ker je tožeča stranka navajala neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju. Zaradi navedenega v roku šest mesecev ne sme vložiti nove prošnje, vložena prošnja pa se kot nedopustna zavrže.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Organ za brezplačno pravno pomoč (Organ za BPP) odločil, da se zavrže prošnja tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP). V obrazložitvi navaja, da je prosilka dne 25. 4. 2014 vložila prošnjo za dodelitev BPP zaradi vložitve pritožbe zoper sodbo opr. št. P 171/2012. V postopku je bilo ugotovljeno, da je bila tožeči stranki v zadevi opr. št. Bpp 392/2013 izdana odločba z dne 11. 11. 2013, s katero je Organ za BPP, na podlagi petega odstavka 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), zaradi navajanja neresničnih podatkov zavrnil njeno prošnjo za dodelitev BPP ter ji naložil, da nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP. Razlog za navedeno odločitev je bilo navajanje neresničnih podatkov prosilke glede njenega premoženjskega stanja.

Tožeča stranka v tožbi sicer priznava, da je lastnica nepremičnin, ki pa nimajo uporabne vrednosti in zaradi solastništva tudi niso zanimive za prodajo. Razen tega je podjetje A. d.o.o., katerega 100 % lastnica je, že od leta 2012 v stečaju. Zatrjuje, da je prejemnica pokojnine v višini 552,00 EUR ter da je med tem tudi sicer minilo že več kot šest mesecev od izdaje negativnega sklepa Organa za BPP. Predlaga, da se tožbi ugodi in se ji dodeli zaprošena BPP.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijani sklep je po presoji sodišča pravilen in skladen z zakonom, na katerega se sklicuje. Pravilni so tudi razlogi, s katerimi je odločitev obrazložena v dejanskem in pravnem pogledu, zato se sodišče nanje sklicuje in jih ponovno ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1).

V petem odstavku 20. člena ZBPP je določeno, da pristojni organ za BPP v primeru, če je prosilec v izjavi o premoženjskem stanju navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP. Po 1. točki drugega odstavka 37. člena ZBPP organ za BPP v primeru zakonsko utemeljenih razlogov prošnjo za dodelitev BPP zavrže kot nedovoljeno.

Kot izhaja iz podatkov predloženega upravnega spisa je bila prošnja tožeče stranke za dodelitev BPP s (pravnomočno) odločbo Bpp 392/2013 z dne 11. 11. 2013 zavrnjena, ker je tožeča stranka navajala neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju in izrečena šestmesečna prepoved vlaganja novih prošenj v skladu s petim odstavkom 20. člena ZBPP. Glede na navedeno zato sodišče tožbene ugovore o stečaju tožničinega podjetja in neuporabni vrednosti nepremičnin, katerih solastnica je tožeče stranka, zavrača kot neutemeljene, ker se ne nanašajo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, ampak na že pravnomočno odločbo z dne 11. 11. 2013, ki ni (in tudi ne more biti) predmet izpodbijanja v tem upravnem sporu, saj je bila izdana v drugem upravnem postopku. Za odločitev tudi niso relevantni ugovori glede tega, da je medtem že potekel šestmesečni rok v katerem je bilo tožeči stranki prepovedano vlaganje novih prošenj za dodelitev BPP. Tožeča stranka je prošnjo za dodelitev BPP vložila dne 25. 4. 2014, torej znotraj (šestmesečnega) roka, v katerem je veljala prepoved ponovno zaprositi za BPP.

Izpodbijani sklep je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.