Jedro

Obrnjeno dokazno breme velja le za krivdo, medtem ko mora oškodovanec dokazati nastanek škode.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Tožnik je zahteval povrnitev 69.907,52 EUR (prej 16.752.637 SIT) premoženjske škode z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Družba B. d.n.o., katere družbenik je bil, naj bi imela pri Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje odprt žiro račun (v skladu s četrtim odstavkom 84. člena Zakona o plačilnem prometu je toženka 1.1.2003 prevzela vse pravice in obveznosti Agencije Republike Slovenije za plačilni promet). Po kartonu deponiranih podpisov sta z denarnimi sredstvi na računu razpolagala kolektivno oba družbenika (tožnik in drugi družbenik). Kljub temu naj bi v letih 1996 in 1997 prihajalo do neupravičenih dvigov in nakazil za 69.907,52 EUR. Delavci Agencije naj bi ravnali malomarno in neprofesionalno, ko niso preverjali podpisov, na vsakem virmanu ali čeku pa bi morala biti dva podpisa, zato naj bi toženka odškodninsko odgovarjala.

Prvostopenjsko sodišče je zahtevek zavrnilo, ker tožnik ni dokazal ne obstoja škode niti vzročne zveze. Pritožbeno sodišče je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

Zoper drugostopenjsko sodbo je tožnik vložil pravočasno revizijo. Uveljavlja razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Tožniku ni treba dokazovati negativnih dejstev (da sporna sredstva niso bila porabljena za poslovne namene družbe). Dokazal je nastanek škode. Toženka bi morala dokazati, da so bila sredstva porabljena za poslovanje družbe. Podana je relativna kršitev določb pravdnega postopka, ker je sodišče zmotno uporabilo pravilo o dokaznem bremenu. Sklicuje se na sodno prakso pritožbenega sodišča (I Cpg 1375/1999 in I Cpg 1154/99). Pritožbeno sodišče je v nasprotju s prvostopenjskim sodiščem samo ugotovilo, da ni vzročne zveze, kar je tudi relativna kršitev določb pravdnega postopka. Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo glede okoliščine, ali je podana vzročna zveza.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije ter toženki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Izpodbijana sodba ima razloge o vseh odločilnih dejstvih in nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti. Revizijsko sodišče ugotavlja, da skuša tožnik pod krinko procesnih kršitev izpodbijati ugotovljeno dejansko stanje, kar na revizijski stopnji ni dovoljeno. Trditev, da je tožnik dokazal obstoj škode in s katerimi dokazi, zato revizijsko sodišče ni upoštevalo. Vezano je na ugotovitve prvostopenjskega sodišča, ki so prestale pritožbeni preizkus. Sodišče je ocenilo, da tožnik ni dokazal škode. Škoda ni seštevek vseh nakazil z žiro računa družbe B. d.n.o., saj je šlo za izpolnitev obveznosti družbe (plače, stroški delavcev, plačila računov gospodarskim družbam). Tožnik bi moral dokazati, da družba blaga ni prejela oziroma da je plačevala nekaj, česar ni bila dolžna, da družba s sredstvi ni pokrivala obveznosti do tretjih. Nakazila obsojenemu S. L. ne dokazujejo zlorabe, ker je poslovno sodeloval z družbo B. d.n.o.. Tožnik ni predložil knjigovodske niti poslovne dokumentacije, s katero bi se preverila resničnost trditev, da družba ni bila uporabnik blaga oz. storitev, ki so bile plačane.

Zakon o obligacijskih razmerjih (Ur. l. SFRJ št. 29/1978 s spremembami, v nadaljevanju ZOR) določa, da kdor povzroči drugemu škodo, jo je dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde (154. člen). Obrnjeno dokazno breme velja le za krivdo, medtem ko mora oškodovanec dokazati nastanek škode. Škoda je med drugim zmanjšanje nekega premoženja (navadna škoda). Ravno to je trdil tožnik - da se je namreč družbino premoženje zmanjšalo (in to po prepričanju revizijskega sodišča ni negativno dejstvo, četudi ga kot takšnega skuša v reviziji prikazati tožnik). Denar družbe naj bi bil izplačan tretjim nepooblaščenim osebam. Vendar pravno pomembnega dejstva - nastanka škode - tožnik ni dokazal. Zato je sodišče pravilno uporabilo določbe ZOR (in s tem pravilo o materialnem dokaznem bremenu), ko je odločilo, da oškodovanca (tožnika) zadenejo posledice nedokazanosti njegovih trditev. Materialno pravo zato ni bilo zmotno uporabljeno.

Ob ugotovitvi, da tožnik ni dokazal, da bi mu nastala škoda, je pravilna materialnopravna presoja, da nima pravice do povrnitve škode. Če ni ene od predpostavk odškodninske odgovornosti, se sodišče ni dolžno ukvarjati z ostalimi. Zato niso upoštevni revizijski očitki v zvezi z (ne)obstojem vzročne zveze. Tožbeni zahtevek je neutemeljen že iz razloga, ker tožnik ni dokazal obstoja škode.

Ker uveljavljana revizijska razloga nista podana, je sodišče neutemeljeno revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).