Jedro

Ker je med procesnimi dejanji v tej kazenski zadevi preteklo več kot dve leti, kazenski pregon zoper obdolžence zaradi zastaranja ni več dovoljen (6. tč. I. odst. 111. čl. KZ v zvezi s 3. odst. 112. čl. KZ).

Izrek

Pritožba oškodovancev kot tožilcev se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi določila I. odst. 437. čl. ZKP iz razlogov 3. tč. I. odst. 277. čl. ZKP zavrglo zoper obdolžence vložen obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja grdega ravnanja po 146. čl. KZ ter odločilo, da stroški kazenskega postopka obremenjujejo proračun.

Zoper sklep so se pritožili oškodovanci kot tožilci ter predlagali, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Ob preizkusu izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožniki v pritožbi utemeljeno navajajo, da sodišče prve stopnje v tej kazenski zadevi ni odločalo brez nepotrebnega odlašanja. Kljub tej sicer utemeljeni pritožbeni navedbi, pa sodišče druge stopnje ugotavlja tudi, da je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je kazenski pregon zoper obdolžence zastaral. Iz podatkov spisa izhaja, da je bil obtožni predlog oškodovancev kot tožilcev zaradi kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 146. čl. KZ vložen dne 5.7.1996. Po vloženem obtožnem predlogu pa je sodišče prve stopnje dne 27.8.1996 zahtevalo na vpogled spis državnega tožilca (ki je bil dostavljen dne 9.9.1996), zatem pa vse do 30.11.1998 (ko je bil spis predodeljen drugemu sodniku) v tej zadevi ni opravilo nobenih procesnih dejanj. Ker je tako med procesnimi dejanji v tej kazenski zadevi preteklo več kot dve leti, kazenski pregon zoper obdolžence zaradi zastaranja ni več dovoljen (6. tč. I. odst. 111. čl. KZ v zvezi s III. odst. 112. čl. KZ). Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (III. odst. 402. čl. ZKP).