Jedro

Podatek o uporabi javnih sredstev ne more biti osebni podatek.

Pravno vprašanje, ki ga glede dovoljenosti revizije izpostavlja revident, je v sodni praksi Vrhovnega sodišča že rešeno, zato pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrže. III. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper zavrnilni del v uvodu tega sklepa navedene pravnomočne sodbe je revident po odvetniku vložil revizijo. Dovoljenost revizije uveljavlja po 2. točki drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Navaja, da gre v zadevi za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, in sicer, ali so ime in priimek javnega uslužbenca v povezavi s podatki o plači in plačnem razredu javno dostopni. Priglaša stroške postopka.

2. Odgovori na revizijo niso bili vloženi.

3. Revizija ni dovoljena.

4. S pravnomočno sodbo, ki jo revident izpodbija v zavrnilnem delu z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 delno ugodilo njegovi tožbi tako, da je besedilo 1. točke izreka izpodbijane odločbe tožene stranke z dne 9. 9. 2010, ki se glasi „v roku petnajst (15) dni od vročitve te odločbe“, odpravilo, v preostalem delu pa je njeno tožbo zavrnilo na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Z navedeno odločbo je tožena stranka ugodila pritožbi Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (v tem upravnem sporu prizadeta stranka) in izdala odločbo, s katero je v 1. točki izreka prvostopenjski akt odpravila in odločila, da mora tožeča stranka v roku 15 dni od vročitve odločbe posredovati naslednje informacije javnega značaja: seznam zaposlenih s stopnjo izobrazbe, smerjo izobrazbe, nazivom delovnega mesta in plačnim razredom; seznam zunanjih izvajalcev s predmetom pogodbe ter izplačanimi zneski za leto 2009 in mesece januar, februar, marec 2010, in seznam zaposlenih z zneski bruto plač v mesecih januar, februar, marec v letu 2010. Tožeči stranki je naložila, da mora v roku 15 dni od vročitve te odločbe posredovati naslednje informacije javnega značaja: seznam zaposlenih s stopnjo izobrazbe, smerjo izobrazbe, nazivom delovnega mesta in plačnim razredom; seznam zunanjih izvajalcev s predmetom pogodbe ter izplačanimi zneski za leto 2009 in mesece januar, februar, marec 2010, in seznam zaposlenih z zneski bruto plač v mesecih januar, februar, marec v letu 2010. Tožeča stranka je z aktom z dne 21. 4. 2010 zavrnila zahtevo prizadete stranke za posredovanje navedenih podatkov z obrazložitvijo, da gre za osebne podatke posameznikov in bi se s posredovanjem teh podatkov kršile osebne pravice zaposlenih ter pogodbenih sodelavcev, ki so fizične osebe.

5. Po drugem odstavku 83. člena je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

6. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali je v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve.

7. Revident kot pomembno pravno vprašanje po vsebini obravnavane zadeve izpostavlja vprašanje, ali so ime in priimek javnega uslužbenca v povezavi s podatki o plači in plačnem razredu javno dostopni po določbah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju ZDIJZ) in Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in ali je potrebno poimensko razkriti javnega uslužbenca skupaj s podatki o njegovi plači, ali pa zadostuje, do so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji.

8. Navedeno pravno vprašanje, ki ga glede dovoljenosti revizije izpostavlja revident, je v sodni praksi Vrhovnega sodišča že rešeno. To je razvidno iz sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 252/2009 z dne 27. 8. 2009. Zavzeto je bilo stališče, da je razkritje osebnega podatka pod določenimi pogoji dopustno tudi v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacije javnega značaja. Po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ se namreč ne glede na določbe prvega odstavka tega člena dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o uporabi javni sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja finance, ali zakon, ki ureja javna naročila, določa drugače. Javni uslužbenec pa je skladno s prvim odstavkom 1. člena Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU) posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Ker gre za podatke v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnih uslužbencev, zaposlenih pri tožeči stranki pa tudi za podatke o zunanjih sodelavcih, vendar za podatke o uporabi javnih sredstev (torej za podatke po določbi tretjega odstavka, vendar brez izjem), izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, zato niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije po navedeni določbi ZUS-1. 9. Glede na to, da revident ni izkazal zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 10. Ker je po določbi 84. člena ZUS-1 mogoče začasno odredbo izdati le do odločitve o reviziji, ki pa jo je revizijsko sodišče zavrglo s tem sklepom in je ta pravnomočna, ni izpolnjena procesna predpostavka za izdajo začasne odredbe. Zato je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi 89. člena v zvezi z drugim odstavkom 84. člena ZUS-1 predlog za izdajo začasne odredbe zavrglo.

11. Ker revident z revizijo ni uspel, sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. v zvezi s 154. členom Zakona o pravdnem postopku in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).