Jedro

Ker tožnik ni s stopnjo verjetnosti izkazal bodoče terjatve do tožencev, je sodišče njegov predlog za izdajo začasne odredbe, po katerem naj bi se tožencu do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka prepovedala odtujitev in obremenitev ter razpolaganje z njemu polovico nepremičnine, zavrnilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Tožeča stranka v obravnavani zadevi zahteva, da sodišče ugotovi ničnost darilne pogodbe z dne 5.10.2009, sklenjene med toženima strankama J. K. in D. K., v obliki notarskega zapisa SV 762/09. Hkrati tožeča stranka predlaga izdajo začasne odredbe, po kateri naj bi se tožencu do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka prepovedala odtujitev in obremenitev ter razpolaganje z njemu lastno polovico parc. št. 1533/2, vl. št. 1198 k.o. D. z zaznambo začasne odredbe v zemljiški knjigi. Sodišče je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo, ker je ocenilo, da verjetnost terjatve tožnika ni zadosti izkazana.

Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka in graja dokazno oceno sodišča prve stopnje, da verjetnost terjatve ni izkazana. Da je pogodba sumljiva, kažejo dejstva, ki bi jih sodišče lahko ugotovilo na opravljenem naroku, in sicer, da je med toženko in njenim zakoncem 41 let starostne razlike, da je bila poroka med njima sklenjena na skrivaj, da je bila tudi darilna pogodba sklenjena na skrivaj, da je toženec tožnico povsem izoliral ter jo pred tožnikom skriva že vse od septembra 2009, da je toženec sicer res predložil izvid, ki povzema pregled konzilijarne psihiatrinje, vendar pa je bil ta pregled opravljen pred sklenitvijo darilne pogodbe, da je toženkino sedanje stanje bistveno slabše ter da toženke ni bilo na naroku za izdajo začasne odredbe, čeprav je bila pravilno vabljena, kar pomeni, da je bila sodišču odtegnjena možnost, da bi se laično prepričalo o njenem zdravstvenem stanju. Že iz toženčeve izpovedi pa je mogoče razbrati, da je bil razlog za sklenitev darilne pogodbe precej nenavaden. Res tožnik v tem postopku ni predlagal izvedenca, vendar pa ga je predlagal v postopku, v katerem toži na razveljavitev zakonske zveze, in bo ekspertiza v tistem postopku tudi uporabna v obravnavani zadevi.

Tožena stranka je odgovorila na pritožbo in prerekala podane pritožbene navedbe.

Pritožba ni utemeljena.

Po določilu 1. odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju lahko izda sodišče začasno odredbo za zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Sodišče sme za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja (1. odstavek 273. člena ZIZ). Začasne odredbe so torej namenjene zavarovanju upnikove terjatve. Tožbeni zahtevek tožnika se glasi na ugotovitev ničnosti darilne pogodbe, sklenjene med obema tožencema 5.10.2009, tak zahtevek pa bo v primeru njegove ugoditve realiziran že z pravnomočnostjo same sodbe. Zato predlagana začasna odredba ni usmerjena k zavarovanju tožnikovega zahtevka, poleg tega pa ta v postopku tudi ni s stopnjo verjetnosti izkazal svoje bodoče terjatve do obeh tožencev. Kaj bo s svojim lastnim premoženjem storila toženka, je namreč stvar njene svobodne odločitve. Glede na navedeno je predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen že zato, ker ne predstavlja zavarovanja upnikove terjatve, in so zato pravno neodločilne pritožbene navedbe glede siceršnje izkazanosti tožnikovega tožbenega zahtevka na ugotovitev ničnosti darilne pogodbe. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, pri čemer je odločitev sprejelo na podlagi določila 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.