Jedro

Odmera odškodnine za izgubo brata.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se prvostopna sodba v izpodbijanem delu spremeni tako, da se v točki II izreka znesek 12.000,00 EUR nadomesti z zneskom 9.000,00 EUR in v točki IV izreka znesek 2.588,58 EUR nadomesti z zneskom 2.039,11 EUR.

II. V ostalem se pritožba zavrne in v nespremenjenem obsegu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti 151,20 EUR pritožbenih stroškov, v primeru plačilne zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče tožnici zaradi izgube sina odmerilo odškodnino v znesku 17.000,00 EUR in ob že izvedenem revaloriziranem plačilu 14.602,00 EUR toženko zavezalo, da je tožnici dolžna plačati znesek 2.398,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 1. 2018 do plačila (točka I izreka). Tožniku je zaradi izgube brata prisodilo odškodnino v znesku 12.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 1. 2018 do plačila (točka II izreka). V presežku je zahtevek tožnice zavrnilo (točka III izreka), v odločbi o pravdnih stroških je toženo stranko zavezalo, da je dolžna tožeči stranki (tožnici in tožniku) povrniti njene pravdne stroške v znesku 2.588,58 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka IV izreka).

2. Zoper prisojo odškodnine tožniku (točka II izreka) je pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi izpostavlja dva pritožbena ugovora in sicer, da med pokojnim in tožnikom (bratoma) ni obstajala trajnejša življenjska skupnost in tako ni podlage za prisojo odškodnine tožniku. Tožnik, sicer brat pokojnega je imel namreč že v času smrti brata družino (ženo in otroka), ki sta sicer živela v B. in s katerima je imel redne stike. Dejstvo, da je imel tožnik ženo in otroka, pa izključuje življenjsko skupnost s pokojnim bratom, s katerim je dejansko živel skupaj v M. pri materi. V kolikor pa je med bratoma obstajala trajnejša življenjska skupnost, pa je navedeno okoliščino, da si je tožnik ustvaril svojo družino, potrebno upoštevati pri višini odmere odškodnine. Po pritožbi pravična denarna odškodnina v obravnavanem primeru znaša 5.000,00 EUR. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in prvostopno sodbo spremeni tako, da zahtevek tožnika zniža. 3. Tožnik ni vložil odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Ni sporno, da je sin tožnice in brat tožnika kot voznik osebnega avtomobila, za katerega je bilo sklenjeno AO plus zavarovanje1, v prometni nesreči izgubil življenje. Tožnica je mati pokojnega in je za izgubo sina prejela odškodnino v znesku 17.000,00 EUR. Tožnik je mlajši brat pokojnega in mu je z izpodbijano sodbo prisojena odškodnina zaradi izgube brata v znesku 12.000,00 EUR. Predmet pritožbenega izpodbijanja je prisoja odškodnine tožniku.

6. Pravno podlago za prisojo pravične denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti brata ali sestre ureja določba tretjega odstavka 180. člena2 in 179. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) za prestano škodo ter določba 182. člena OZ za bodočo škodo. Po teh določbah sta temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo načelo individualizacije odškodnine in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Prvo načelo zahteva določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje duševnih bolečin ter glede na vse konkretne okoliščine, ki so prisotne pri oškodovancu, drugo pa terja upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine ter dejstvo, da odškodnina ne bi podpirala teženj, ki niso združljiva z njeno naravo in namenom. Pomen denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega je v zadoščenju, ki naj oškodovancu pomaga prestati obdobje, ko trpi duševne bolečine zaradi izgube bližnjega. Ker niti človeško trpljenje niti človekovo življenje, katerega izguba je vzrok trpljenju njegovih bližnjih, nimata cene, je pri določitvi višine denarnega zadoščenja treba predvsem upoštevati odškodnine, prisojene v podobnih primerih, odstop od teh pa lahko utemeljujejo nekatere posebne okoliščine pri posameznih oškodovancih3. 7. Pritožbeno sodišče se pridružuje presoji prvostopnega sodišča, da je med tožnikom in njegovim bratom obstajala trajna življenjska skupnost kljub dejstvu, da si je tožnik ustvarjal družino, s katero (žena, otrok) ni živel skupaj. Tožnik se vse do bratove smrti ni odselil k ženi in otroku v B., temveč ju je zgolj obiskoval, dejansko pa je ves čas do bratove smrti živel skupaj z bratom, s katerim sta bila življenjsko zelo povezana. Starejši brat je tožniku zaradi odsotnosti očeta (ta je bil zaposlen kot šofer in je bil dosti odsoten od doma) v odraščanju bil nadomestek očeta. Tožnik je bil s pokojnim bratom v vsakodnevnem stiku. Oba sta živela v skupnem gospodinjstvu skupaj z materjo in glede na njuno majhno starostno razliko sta tudi prosti čas preživljala skupaj. Vse navedene okoliščine pritrjujejo zaključku prvostopnega sodišča, da je med tožnikom in njegovim pokojnim bratom obstajala trajna življenjska skupnost. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

8. Okoliščina, da je tožnik bil v času smrti brata star že 28 let, torej odrasla oseba, in da je očitno v navedenem obdobju že ustvarjal svojo družino (žena, otrok, ki sta sicer živela v B.), pa predstavlja posebno okoliščino, ki narekuje znižanje po sodišču prve stopnje prisojeno odškodnino, katere prisojo je prvostopno sodišče sicer povsem korektno in pravilno utemeljevalo s številno sodno prakso (glej točko 13 razlogov prvostopne sodbe) v podobnih primerih. Po presoji pritožbenega sodišča pravična denarna odškodnina, upoštevaje navedeno okoliščino in sodno prakso, na katero se sklicuje prvostopno sodišče, znaša 9.000,00 EUR. V tem obsegu so tudi utemeljena pritožbena izvajanja v smeri znižanja odškodnine.

9. V posledici spremenjene prvostopne sodbe pritožbeni uspeh tožeče stranke znaša 63 % in ji je tako tožena stranka dolžna povrniti za 2.039,14 EUR od sicer pravilno odmerjenih 3.236,72 EUR stroškov postopka tožeče stranke.

10. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. in 358. člen ZPP).

11. Toženi stranki je priznati 48 % pritožbeni uspeh. Pritožbeni stroški (taksa za pritožbo) znašajo 315,00 EUR in glede na pritožbeni uspeh je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti 151,20 EUR pritožbenih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude.

1 AO plus zavarovanje krije tudi škodo, ki jo v primeru smrtne nezgode zavarovanca kot povzročitelja prometne nesreče, zakon priznava svojcem ob smrti bližnjega. 2 Denarno odškodnino je mogoče prisoditi tudi bratom in sestram, če je med njimi in umrlim oziroma poškodovanim obstajala trajnejša življenjska skupnost. 3 Tako sodba VSL II Cp 1245/2018 in podobna sodna praksa.