Jedro

Sodišče Republike Slovenije je izključno pristojno za razglasitev pogrešanega slovenskega državljana za mrtvega, ne glede na to, kje je imel stalno prebivališče (78. člen ZMZPP). Ker po zbranih podatkih predlagateljice v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPP), je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Črnomlju.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Črnomlju.

Obrazložitev

1. Predlagateljica je na Okrajno sodišče v Črnomlju podala predlog za razglasitev pogrešane za mrtvo (N 36/2020).

2. Okrajno sodišče v Črnomlju je Vrhovnemu sodišču zadevo predložilo zaradi določitve krajevno pristojnega sodišča. Prilaga vlogo predlagateljice, iz katere izhaja, da se je pogrešana rodila leta 1861 slovenskima staršema v kraju Balkovci na območju današnje Republike Slovenije. Iz knjige faranov izhaja, da se je leta 1888 poročila v župnijo Bosiljevo na današnjem območju Republike Hrvaške. Tam je bilo tudi njeno zadnje znano bivališče. Nasprotna udeleženka je solastnica nepremičnine v k.o. ... Predlagateljica se sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, da je za uporabo 11. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP) dovolj že, če so pogrešanci rojeni slovenskim staršem na območju Republike Slovenije in so ti hkrati zemljiškoknjižni solastniki na območju Republike Slovenije.

3. Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Črnomlju.

4. Krajevna pristojnost v nepravdnem postopku se po splošnem pravilu o pristojnosti ravna po stalnem ali začasnem prebivališču osebe, proti kateri je vložen predlog. Če ta okoliščina ni znana, Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 11. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) določi krajevno pristojno sodišče, če je podana pristojnost sodišča Republike Slovenije.

5. Na podlagi 16. člena ZMZPP se za razglasitev pogrešanca za mrtvega uporabi pravo države, katerega državljan je bil takrat, ko je bil pogrešan. Če državljanstva ni mogoče ugotoviti, se glede vprašanja uporabe prava upoštevajo pravila iz 11. člena ZMZPP. To je pravo stalnega prebivališča, če tudi tega ni mogoče ugotoviti, se upošteva pravo začasnega bivališča, če tudi tega ni mogoče ugotoviti, se uporabi pravo Republike Slovenije. Glede na prvi odstavek 2. člena ZMZPP se v tej zadevi pravo Republike Slovenije ne bi uporabilo, če bi bilo glede na vse okoliščine očitno, da razmerje s tem pravom nima nobene tesnejše zveze in da je podana bistveno tesnejša zveza z nekim drugim pravom. Ker je pogrešanka zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine v Republiki Sloveniji, ne gre za tak primer. Za uporabo 11. člena ZMZPP zadostujeta trditvi, da je bila pogrešanka rojena slovenskim staršem na območju Republike Slovenije in da je zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine na tem območju.

6. Sodišče Republike Slovenije je izključno pristojno za razglasitev pogrešanega slovenskega državljana za mrtvega, ne glede na to, kje je imel stalno prebivališče (78. člen ZMZPP). Ker po zbranih podatkih predlagateljice v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPP), je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Črnomlju.1 1 Bistveno enaka odločitev je vsebovana v sklepu Vrhovnega sodišča I R 156/2010 z dne 10. 11. 2010.