Jedro

Po določilih ZPP, vključno z novelo ZPP-D, se je bilo okrajno sodišče dolžno izreči za stvarno nepristojno ves čas teka postopka v primeru, da so bili podani zakonski pogoji. Prav tako je tretji odstavek 44. člena določal korekturno funkcijo sodišča pri ugotovitvi vrednosti spornega predmeta nedenarnega zahtevka, pod pogojem, da se je postavilo vprašanje o stvari pristojnosti ali pravici do revizije. To je sodišče lahko storilo najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja. Sodišče prve stopnje je navedena določila pravilno uporabilo s tem, ko je ugotovilo novo vrednost spornega predmeta ter se izreklo za stvarno nepristojno.

Pri nedenarnih zahtevkih je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo tožeča stranka navede v tožbi, a ima sodišče korekturno pooblastilo, katerega uporabe stranke ne morejo izključiti, zato je pritožbena navedba, da sodišče nima pristojnosti preveriti vrednosti spornega predmeta pri nedenarnih zahtevkih neutemeljena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep v celoti (v I. in II. točki) potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje vrednost spornega predmeta v tej zadevi določilo na 30.167 EUR (I. točka izreka) ter se izreklo za stvarno nepristojno za odločanje o tožbi v tej zadevi (II. točka izreka). V 6. točki obrazložitve je navedlo, da bo po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopljena pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani.

2. Tožnik se zoper celoten sklep pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP). S sklepom se ne strinja tako glede pristojnosti sodišča kot glede vrednosti spornega predmeta. Ne soglaša, da se zadeva odstopi Okrožnemu sodišču v Ljubljani, ter predlaga, da naj jo rešuje sodišče, ki je prejelo tožbo. Tudi ne soglaša z novo ugotovljeno vrednostjo spornega predmeta. Navaja, da je poštena tržna in realna vrednost kot jo je navedel 1.500 EUR, saj sodišče ni upoštevalo številnih bremen pri nepremičninah, prav tako ne bi smelo upoštevati podatkov iz GURS, saj gre za posplošeno vrednost, ki ni realna. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter upošteva v tožbi navedeno vrednost spornega predmeta.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zoper sklep, s katerim sodišče prve stopnje ugotovi vrednost spornega predmeta nedenarnega zahtevka (tretji odstavek 44. člena ZPP) ni posebne pritožbe. V obravnavani zadevi je pritožba pridružena drugi pritožbi zoper sklep, s katerim se je sodišče izreklo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi, zato je dopustna.2

5. Iz podatkov spisa izhaja, da je bila tožba v tej zadevi vložena v letu 2016, ko je veljal ZPP vključno z novelo ZPP-D, saj so spremembe iz novele ZPP-E pričele veljati 14. 9. 2017. Skladno s prehodno določbo, to je prvim odstavkom 125. člena novele ZPP-E, je bilo sodišče prve stopnje dolžno postopek, ki se je začel pred veljavnostjo uporabe novele ZPP-E, dokončati po določbah do sedaj veljavnega zakona vključno z novelo ZPP-D.3 Po določilih ZPP, vključno z novelo ZPP-D, se je bilo okrajno sodišče dolžno izreči za stvarno nepristojno ves čas teka postopka v primeru, da so bili podani zakonski pogoji. Prav tako je tretji odstavek 44. člena določal korekturno funkcijo sodišča pri ugotovitvi vrednosti spornega predmeta nedenarnega zahtevka, pod pogojem, da se je postavilo vprašanje o stvari pristojnosti ali pravici do revizije.4 To je sodišče lahko storilo najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja. Sodišče prve stopnje je navedena določila pravilno uporabilo s tem, ko je ugotovilo novo vrednost spornega predmeta ter se izreklo za stvarno nepristojno.

6. Pritožba ima prav, da je pri nedenarnih zahtevkih odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo tožeča stranka navede v tožbi, a je sodišče v sklepu strankam pravilno pojasnilo, da ima korekturno pooblastilo, katerega uporabe stranke ne morejo izključiti, zato je pritožbena navedba, da sodišče nima pristojnosti preveriti vrednosti spornega predmeta pri nedenarnih zahtevkih neutemeljena. Pavšalne navedbe v pritožbi, da znaša vrednost spornega predmeta 1.500 EUR, ne morejo izpodbiti ugotovitev sodišča. Sodišče je tudi pravilno uporabilo evidence GURS. Res te evidence ne predstavljajo uradnega registra vrednosti nepremičnin, vendar je splošno znano dejstvo, da se uporabljajo v primeru določitve vrednosti spornega predmeta iz razloga, ker so vrednosti izenačene oziroma se zelo približujejo tržnim vrednostim. Bremena, ki jih omenja pritožba (neprava stvarna služnost in stvarna služnost kot nujna pot), pa po oceni pritožbenega sodišča na vrednost nepremičnin ne morejo bistveno vplivati. Sodišče prve stopnje je torej pravilno ugotovilo, da znaša vrednost spornega predmeta na 30.167 EUR.

7. Sklepno pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je glede na očitno prenizko navedeno vrednost spornega predmeta sodišču upravičeno postavilo vprašanje o stvarni pristojnosti in o pravici do revizije,5 zato je pravilno uporabilo svojo korekturno funkcijo glede vrednosti spornega nedenarnega zahtevka. Posledično je pravilno ugotovilo, da ni stvarno pristojno za odločanje o tožbi v tej zadevi. S tem tožniku, kot napačno navaja v pritožbi, ne bo odvzeta pravica, da se mu pošteno sodi, saj bo o njegovem sporu odločalo stvarno pristojno sodišče, to je okrožno sodišče. 8. Pritožbeno sodišče je ob povedanem izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrdilo.

1 Skladno s 366. a členom ZPP.

2 VSL sklep II Cp 2146/2018. 3 Ne glede na tretji odstavek 125. člena novele ZPP-E je pritožbeno sodišče pri odločanju uporabilo določila ZPP vključno z novelo ZPP-D, saj skladno s 155. členom Ustave RS zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. 4 VSL sklepi I Cp 1129/2018, I Cp 2305/2017, I Cp 2896/2017. 5 V obravnavani zadevi je tožnik navedel vrednost spornega predmeta 1.500 EUR, pri čemer ne gre za spor majhne vrednosti. Po določilih ZPP, vključno z novelo ZPP-D, pa bi bila lahko dopuščena revizija le, če bi bila vrednost spornega predmeta 2.000 EUR.