Jedro

Tožnik je na podlagi družbene pogodbe upravičen do dogovorjenega solastninskega deleža. Če so bili delovni prispevki toženke in njenega moža res večji (in zato denarni prispevki tožnika manjši), ima toženka izravnalni zahtevek, vendar le v denarju - sicer bi bil izključen dogovorjeni cilj družbe, da postanejo družbeniki solastniki zgrajene hiše - tožnik do ene polovice, toženka in njen mož pa skupaj do druge polovice.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da znaša tožnikov solastninski delež na stanovanjski hiši v Izoli stoji na parc. št... k.o..., s stavbiščem v izmeri 151 m2 in dvoriščem 298 m2, do ene polovice, ki predstavlja v naravi polovico pritličja in celo nadstropje nad pritličjem ter polovico funkcionalnega zemljišča. Toženki je naložilo, da mora tožniku izročiti listino, na podlagi katere bo lahko vknjižil svojo pravico. Naložilo ji je tudi, da mora tožniku povrniti 333.025,00 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.1.2001. Pritožbeno sodišče je zavrnilo toženkino pritožbo in potrdilo sodbo prve stopnje. Soglaša, da je bil dogovor o skupni gradnji tak, da postanejo solastniki hiše tožnik do ene polovice, zakonca G. pa do druge polovice.

Zoper to sodbo je toženka vložila revizijo. Uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki pa jih ne obrazloži. Oporeka predvsem ugotovitvi, da naj bi obstajal dogovor o pridobitvi solastninske pravice do ene polovice. Če bi se stranki o tem res dogovorili, potem bi bilo to navedeno v pogodbi o pridobitvi pravice uporabe zemljišča za gradnjo iz leta 1977. Ker pa takega dogovora ni bilo, so ostali deleži nedoločeni. Če bi se investitorji želeli vpisati v zemljiško knjigo kot lastniki stavbe, bi morali skleniti pismen dogovor o določitvi solastninskih deležev. Pravdni stranki sta tako z gradnjo hiše na zemljišču, ki je bilo v družbeni lastnini, pridobili lastninsko pravico po samem zakonu. Tudi če bi bil pred gradnjo sklenjen dogovor o solastninskih deležih, bi bilo treba po koncu gradnje izdelati natančen obračun in določiti deleže. Stališče sodišč prve in druge stopnje, da bi imela toženka ob večjih vlaganjih le obligacijski zahtevek, je v nasprotju z določbami Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 6/80 in nasl.).

Sicer pa bi moralo sodišče uporabiti določbe 1184. par. in nasl. Občnega državljanskega zakonika (z dne 1.6.1811 - ODZ), ki natančno določajo, kako se ugotavlja delež člana družbe in kako se deli premoženje družbe, če gre za različne višine prispevkov. Po 1184 par. ODZ mora vsak član prispevati enako, če pa ne prispeva enako, nima enakega deleža. Po par. 1193 ODZ je treba upoštevati načelo prispevka v delu in materialu.

Revizija je bila vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril. Revizija ni utemeljena.

Ker revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) je brez pomena revizijsko izpodbijanje ugotovitve, "da je bil že od vsega začetka dogovor tak, da kupijo, na eni strani tožnik, na drugi toženka s pokojnim možem, nepremičnino, vsak polovico, zgradijo hišo in prispevajo pri gradnji vsak pol in je tak dogovor bil tudi realiziran, saj so finančno pri nakupu in pri gradnji prispevali vsak polovico in si hišo tudi fizično razdelili v dve enoti" (gl. 4. odstavek na 3. strani izpodbijane sodbe). Revizijsko sodišče je zato vezano na to odločilno ugotovitev. Pravilen pa je tudi iz tega izpeljan zaključek, da je tožnik na podlagi družbene (societetne) pogodbe upravičen do dogovorjenega solastninskega deleža (prim. 10. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl. - ZOR). Če so bili delovni prispevki toženke in njenega moža res večji (in zato denarni prispevki tožnika manjši), ima toženka izravnalni zahtevek, vendar le v denarju - sicer bi bil izključen dogovorjeni cilj družbe, da postanejo družbeniki solastniki zgrajene hiše - tožnik do ene polovice, toženka in njen mož pa skupaj do druge polovice. Pri tem je brez pomena revizijsko sklicevanje na pravno pravilo par. 1184 ODZ, po katerem je vsak član zavezan prispevati enak delež, razen če ni drugače dogovorjeno. Ta določba je namreč prvič dispozitivna, in drugič, ne ureja načina delitve premoženja, pač pa dolžnost prispevka družbenikov. Na delitev dobička (in premoženja sploh) pa se nanaša določba 1193. par. ODZ, ki je prav tako dispozitivne narave - družbeniki se lahko v naprej dogovorijo, kako bodo razdelili premoženje, ki je nastalo z njihovimi prispevki.

Ker je tako materialno pravo (10. člen in 73. člen ZOR, pravna pravila XXVII. poglavja ODZ in materialno pogodbeno pravo) pravilno uporabljeno, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).