24. 5. 2021

SKLEP

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki sta jo vložila Marija Volčanjšek in Stanislav Volčanjšek, oba Sromlje, ki ju zastopata Tatjana Sitar in Aleksander Sitar, odvetnika v Novem mestu, na seji 24. maja 2021

sklenil:

1.Dovoli se vrnitev v prejšnje stanje v postopku ustavne pritožbe zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 230/2017 z dne 16. 8. 2017 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Brežicah št. N 8/2013 z dne 28. 10. 2016.

2.Ustavna pritožba zoper sklepa iz 1. točke tega izreka se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je v nepravdnem postopku za določitev meje, ki sta ga začela pritožnika, z izpodbijanim sklepom določilo mejo, postavilo trajna mejna znamenja in vrednost spornega predmeta ovrednotilo na 107,48 EUR. Določilo je še, da sta skica terenske meritve in elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru sestavni del sklepa. Odločilo je tudi o stroških postopka. Sodišče druge stopnje je (razen glede stroškovne odločitve) potrdilo odločitev sodišča prve stopnje.

2.Zoper oba posamična akta sta pritožnika vložila ustavno pritožbo. Rok za ustavno pritožbo iz 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS) se je iztekel 17. 11. 2017. Pritožnika navajata, da je pooblaščenka na zadnji dan roka za vložitev ustavne pritožbe (ob 23. uri in 40 minut na bencinskem servisu družbe Petrol, ki sprejema tudi priporočene pisemske pošiljke) želela priporočeno poslati ustavno pritožbo, vendar je bil servis nepričakovano zaprt zaradi začetka gradbenih del. Zato pošiljke na tem servisu, kar naj bi bila sicer utečena praksa pooblaščenke, ni mogla oddati. Zamudo je skušala preprečiti tako, da je ob vrnitvi v pisarno ob 23. uri in 57 minut pričela pošiljati ustavno pritožbo po telefaksu. Dolžina klica je bila 4 minute in 47 sekund. V zvezi s tem navajata, da je pri sprejemu pošiljke po telefaksu prišlo do napake; na telefaks napravo Ustavnega sodišča sta prišli le prvi dve strani od dvanajstih. Dne 24. 11. 2017 sta priporočeno po pošti poslala ustavno pritožbo z vsemi prilogami. Predlagata vrnitev v prejšnje stanje, če bi Ustavno sodišče štelo ustavno pritožbo za prepozno.

3.V zvezi z izpodbijanima sklepoma, glede katerih je vrednost spornega predmeta 107,48 EUR, predlagata izjemno obravnavo ustavne pritožbe. Navajata, da gre za odločitev o pomembnem ustavnopravnem vprašanju, ki presega pomen konkretne zadeve.

B. – I.

4.V skladu s 6. členom ZUstS Ustavno sodišče o vprašanjih postopka, ki niso urejena s tem zakonom, glede na pravno naravo zadeve smiselno uporablja določbe zakonov, ki urejajo postopke pred sodišči. Pritožnika predlagata vrnitev v prejšnje stanje v postopku ustavne pritožbe zoper sklep, ki je bil izdan v nepravdnem postopku. Skladno z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (Uradni list RS, št. 16/19) se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17 – v nadaljevanju ZPP), če ta zakon ne določa drugače.

5.Ustavna pritožba vložena po telefaksu ni pravočasna. Po besedah pritožnikov, kar potrjujejo tudi priložena dokazila, je telefaks naprava Ustavnega sodišča prejela ustavno pritožbo po roku za vložitev ustavne pritožbe iz 52. člena ZUstS. V skladu s prvim odstavkom 112. člena ZPP je vloga, ki je vezana na rok, vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Vloge, vložene po telefaksu, se štejejo za pravočasne, če jih bo sodišče prejelo pred potekom roka, enako kot to sicer velja za navadne pošiljke ter neposredno vložene vloge,[1] ob upoštevanju meril, ki jih je postavilo Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) v zadevi Tence proti Sloveniji.[2]

6.Pritožnika predlagata vrnitev v prejšnje stanje. Po drugem odstavku 117. člena ZPP se mora predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložiti v petnajstih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok; če je stranka šele pozneje izvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to izvedela. Ker sta pritožnika priporočeno po pošti poslala predlog za vrnitev v prejšnje stanje in ustavno pritožbo 24. 11. 2017, je predlog za vrnitev v prejšnje stanje pravočasen.

7.Upravičenost vzrokov za vrnitev v prejšnje stanje se presoja po subjektivnih okoliščinah predlagatelja.[3] Vprašanje nezakrivljenosti zamude se ne presoja le glede na okoliščine v zvezi z dogodkom, ki je v ožjem smislu povzročil zamudo, pač pa glede na okoliščine v zvezi z vprašanjem, ali bi stranka kljub takšnemu dogodku lahko pozneje zagotovila, da do zamude pri opravi procesnega dejanja ne bi prišlo. Le v primeru, da tega ne more zagotoviti, je zamuda neodvrnljiva.[4]

8.Ustavno sodišče ocenjuje, da se sicer od kvalificiranega pooblaščenca razumno pričakuje, da bo izkazal visoko stopnjo skrbnosti, še posebej, če oddaja vlogo tik pred potekom 60 dnevnega roka za vložitev ustavne pritožbe. Zgolj nedelovanje določenega servisa za oddajo priporočene pošiljke, čeprav nepričakovano, samo po sebi še ne pomeni upravičenega vzroka za zamudo. Vendar pa je pooblaščenka pritožnikov zamudo skušala preprečiti tako, da je poskušala ustavno pritožbo poslati tudi po telefaksu, vendar ji je to preprečil nov nepričakovan dogodek. Senat zato ocenjuje, da ravnanju pooblaščenke ni mogoče očitati takšne stopnje neskrbnosti, ki bi opravičevala poseg v pravico do izjave z zavrženjem nepravočasne vloge. Zato je predlogu pritožnikov za vrnitev v prejšnje stanje ugodilo (1. točka izreka).

B. – II.

9.Pritožnika z ustavno pritožbo izpodbijata akte, izdane v sporu, v katerem vrednost spornega predmeta za pritožnika ne presega zneska, ki je določen za opredelitev spora majhne vrednosti, kot to določa 443. člen ZPP. Ustavna pritožba zoper take akte ni dovoljena. Ker tudi ne gre za primer, ki bi utemeljeval izjemno odločanje o ustavni pritožbi, je senat ustavno pritožbo zavrgel (2. točka izreka).

C.

10.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prvega odstavka 6. člena in tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi s prvo alinejo drugega odstavka 55.a člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Marijan Pavčnik ter člana dr. Dunja Jadek Pensa in dr. Rajko Knez. Sklep je sprejel soglasno.

dr. Marijan Pavčnik Predsednik senata

[1]Primerjaj npr. s sklepom Vrhovnega sodišča št. II Ips 211/2012 z dne 20. 6. 2013.

[2]Sodba ESČP v zadevi Tence proti Sloveniji z dne 3. 5. 2016.

[3]Odločba št. Up-510/03 z dne 9. 6. 2005 (Uradni list RS, št. 59/05, in ODlUS XIV, 95).

[4]Primerjaj z odločbo št. Up-552/09 z dne 23. 9. 2010 (Uradni list RS, št. 81/10).