Jedro

Sodišče prve stopnje je materialnopravno zmotno presojalo nesorazmernost iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP glede na časovni trenutek začetka stečajnega postopka.

Šele primerjava mesečne plače dolžnice z mesečnim obrokom vračila posojila upniku pred začetkom stečajnega postopka bi v konkretnem primeru pokazala, ali so bile prevzete obveznosti nesorazmerne premoženjskemu položaju dolžnice.

Ker upnik trditev o plači in višini plače dolžnice v ugovoru sploh ni podal, ni pa tudi izkazal, da je dal dolžnici posojilo, ne da bi vedel, da prejema plačo iz redne zaposlitve, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je nesklepčen ugovor upnika proti odpustu obveznosti zavrnilo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zavrne ugovor upnika F. d.o.o., ..., proti odpustu obveznosti.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo postopek odpusta obveznosti in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Zoper sklep je dolžnica vložila pritožbo. Izpodbijala je ugotovljeno dejansko stanje in višjemu sodišču predlagala, da sklep razveljavi.

3. Upnik F. d.o.o. je na pritožbo odgovoril z izjavo, da predlaga sodišču druge stopnje, da neutemeljeno pritožbo zavrne.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Nad dolžnico se je začel stečajni postopek s sklepom St 001 z dne 13. 5. 2016, postopek odpusta obveznosti pa s sklepom St 001 z dne 20. 5. 2016. Upnik je zatrjeval oviro za odpust obveznosti iz četrte točke 399. člena ZFPPIPP, ki se je uporabljala do spremembe ZFPPIPP-G. V prijavi terjatve in ugovoru zoper odpust obveznosti je trdil, da si je stečajna dolžnica 20. 10. 2015 od upnika sposodila 3.990,00 EUR, dne 1. 3. 2016 pa še znesek 1.500,00 EUR. Trdil je tudi, da je znašal mesečni obrok po prvi pogodbi 145,92 EUR, po drugi pa 54,85 EUR. Ker po 10. 6. 2016 ni prejel plačanih dveh zaporednih obrokov, so takoj zapadli v plačilo vsi obroki. Trdil je še, da je očitno, da je bila v tem času dolžnica že prezadolžena ter da je brez dvoma prevzela dodatni obveznosti nesorazmerno svojemu finančnemu položaju in svojemu premoženjskemu stanju. V dokaz je priložil pogodbi o posojilu št. 15198 z dne 20. 10. 2015 in št. 16032 z dne 1. 3. 2016. 6. Sodišče odloča o ugovoru proti odpustu obveznosti v okviru zatrjevanih dejstev in predloženih dokazov ter na podlagi izvedbe dokaznega postopka na naroku za obravnavo ugovora. Glede na trditve upnika v ugovoru je sodišče prve stopnje pravilno presojalo razloge proti odpustu obveznosti iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP v skladu z novelo ZFPPIPP - G. Postopek odpusta obveznosti dolžnici se je namreč začel 20. 5. 2016, spremenjeni 399. člen ZFPPIPP pa se je začel uporabljati že od 26. aprila 2016 dalje.

7. Po 3. točki četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP velja, če se ne dokaže drugače, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti, če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, ali če je razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo.

8. Ugovor mora biti sklepčen. To pomeni, da mora vsebovati vsa pravno relevantna dejstva, na podlagi katerih, če se izkažejo za resnična, mora sodišče odločiti v skladu s posledico, ki jo predpisuje zakon. Za domnevo, da predlog dolžnice za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti zato, ker je v spornem obdobju prevzemala obveznosti, ki so bile nesorazmerne njenemu premoženjskemu položaju, bi moral upnik podati konkretne trditve o višini prevzetih obveznosti in o premoženjskem položaju dolžnice. Iz obeh podatkov mora izhajati njuna nesorazmernost v razmerju enega z drugim. V premoženjski položaj dolžnika sodijo tudi njegovi prihodki iz plače. Upnik je podal trditve o višini mesečnih obveznosti dolžnice do njega. Nobenih trditev o tem, da je imela v enakem obdobju dolžnica še druge obveznosti, v ugovoru ni podal. Tudi nobenih trditev o tem, kakšne prihodke je imela dolžnica, v ugovoru ni podal. Zatrjeval je le zaključek, da so bile prevzete obveznosti nesorazmerne njenemu finančnemu stanju in premoženjskemu položaju, ki pa ga v odsotnosti trditev o relevantnih dejstvih, ni mogoče preizkusiti. Po oceni pritožbenega sodišča je zato ugovor v delu, v katerem upnik ni ničesar zatrjeval o prejemkih dolžnice iz plače, čeprav so mu bili podatki o njeni plači znani, nesklepčen. Upnik trditev pritožnice, da se na internetu oglašuje kot posojilodajalec (s tem da daje posojila zaposlenim in upokojencem) ni zanikal. Prav tako ne njenih trditev v pritožbi, da je delodajalec nakazoval dolžne obroke upniku direktno iz njene plače. 9. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je dolžnica nasproti upniku prevzela zatrjevane obveznosti po dveh posojilnih pogodbah v obdobju, ki sodi v obdobje po 3. točki četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Ugotovilo je, da je dolžnica na dan začetka stečajnega postopka upniku dolžna po prvi pogodbi še 3.939,84 EUR, po drugi pogodbi pa še 1.700,35 EUR. Zaključek, da so prevzete obveznosti nesorazmerne premoženjskemu položaju dolžnice pa je oprlo na dejstvo, da iz poročila stečajnega upravitelja izhaja, da je dolžnica brez premoženja. Sodišče prve stopnje je višino obveznosti do upnika na dan začetka stečajnega postopka v razmerju do „nič“ vrednosti premoženja dolžnice na dan začetka stečajnega postopka, ocenilo za nesorazmerno. Zato je ugovoru upnika ugodilo.

10. Sodišče prve stopnje je materialnopravno zmotno presojalo nesorazmernost iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP glede na časovni trenutek začetka stečajnega postopka. Utemeljena pa je tudi pritožbena trditev, s katero dolžnica očita sodišču prve stopnje, da pri presoji, ali so bile prevzete mesečne obveznosti do upnika po dveh posojilnih pogodbah nesorazmerne njenemu premoženjskemu položaju, zmotno ni upoštevalo nespornega dejstva, da je dolžnica ves čas zaposlena za nedoločen čas pri A. in da prejema redno mesečno plačo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 17. 2. 2016 izdalo sklep o izterjavi stalnih prejemkov, ki jih izplačuje stečajni dolžnici A., kar pomeni, da je vedelo za zaposlitev dolžnice. Nobenega podatka ni v spisu, iz katerega bi izhajalo, da dolžnica tudi v spornem obdobju ni bila zaposlena pri istem delodajalcu.

11. Šele primerjava mesečne plače dolžnice z mesečnim obrokom vračila posojila upniku pred začetkom stečajnega postopka bi v konkretnem primeru pokazala, ali so bile prevzete obveznosti nesorazmerne premoženjskemu položaju dolžnice. Drugačni razlogi sodišča prve stopnje za ugotavljanje nesorazmernosti niso materialnopravno pravilni. Pritožbeno sodišče pa se strinja tudi z očitkom dolžnice, da iz vsebine zapisnika o obravnavi ugovora ne izhaja, da je dolžnica na naroku navedla, da je vedela, da obveznosti ne bo mogla poravnati (prvi odstavek na 3. strani sklepa). Taka izjava dolžnice v zapisniku ni zapisana. S tem dolžnica utemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Medtem pa je neutemeljen odgovor upnika na pritožbo, v katerem trdi, da je dolžnica nedvomno potrdila na naroku dne 24. 11. 2016, da je prevzemala obveznosti, ko je že vedela, da izposojenega po posojilnih pogodbah ne bo mogla vrniti.

12. Ker upnik trditev o plači in višini plače dolžnice v ugovoru sploh ni podal, ni pa tudi izkazal, da je dal dolžnici posojilo, ne da bi vedel, da prejema plačo iz redne zaposlitve, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je nesklepčen ugovor upnika proti odpustu obveznosti zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).