Jedro

Tožnica ni niti okvirno uspela izkazati, da so izpolnjeni znaki kaznivega dejanja s strani domnevnega napadalca A.A. To pomeni, da ni izkazala izpolnjevanja vsebinskega kriterija po 24. členu ZBPP. Sodišče tako pritrjuje toženki, da je njena prošnja za BPP očitno neutemeljena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) z dne 7. 5. 2019 za pravno svetovanje in zastopanje za začetek in vodenje subsidiarnega pregona tožnice kot oškodovanke v zvezi z njeno kazensko ovadbo zoper A.A. zaradi kaznivega dejanja ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru po prvem odstavku 127. člena Kazenskega zakonika (KZ-1).

2. V obrazložitvi se sklicuje na sklep Okrožnega državnega tožilstva (ODT) v Ljubljani z dne 10. 4. 2019, iz katerega izhaja, da je bila tožničina kazenska ovadba zavržena, ker ne gre za kaznivo dejanje, ki bi se preganjalo po uradni dolžnosti, saj da je tožnici nastala zgolj sled poškodbe in ne lahka telesna poškodba ter da v konkretnem primeru ni mogoče opredeliti zatrjevane palice kot nevarno orodje oziroma sredstvo, s katerim se lahko telo hudo telesno poškoduje ali zdravje hudo okvari. Tožnica pa v prošnji in njeni dopolnitvi tudi ni navedla nikakršnih novih okoliščin ali predložila kakršnihkoli dokazov, s katerimi ne bi razpolagalo že ODT in ki bi mogli vzpostaviti drugačno stališče v smeri storitve očitanega kaznivega dejanja. Tako zaključuje, da tožnica za nadaljevanje kazenskega pregona zoper navedenega osumljenca v skladu s 24. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) nima verjetnih možnosti za uspeh.

3. Tožnica se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri opisuje sporni dogodek, ki se je zgodil 17. 8. 2018, ko jo je bivši partner A.A. napadel s palico, jo porinil v grmovje ter jo z njo tolkel. Vztraja, da je palica nevarna stvar, kar dokazujejo številne modrice in udarnina prsnega koša. Prepričana je, da ni utrpela zgolj sledi poškodb, saj je bila po rokah in prsnem košu vsa v modricah ter je težko dihala. Meni, da je za ugotovitev vrste oziroma teže poškodb samo pregled na urgenci premalo. Poudarja, da je šlo za močan udarec s palico v prsni koš in da bi ji lahko tudi kaj zlomil ter da so modrice ostale en mesec. Kršena je bila njena pravica do nedotakljivosti človeškega telesa. Smiselno predlaga ugoditev tožbi, odpravo izpodbijane odločbe in odobritev BPP.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Med strankama je sporno, ali tožničina prošnja za dodelitev BPP z dne 7. 5. 2019 izpolnjuje zakonske pogoje za dodelitev BPP.

7. Pravna podlaga, na kateri temelji izpodbijana odločba, je prvi odstavek 24. člena ZBPP, ki med drugim določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati (prva alineja prvega odstavka te določbe). Skladno s tretjim odstavkom istega člena se med drugim šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

8. Navedena zakonska ureditev torej organu za BPP izrecno nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne. V skladu z ustaljeno sodno prakso določbe 24. člena ZBPP organu za BPP ne dajejo podlage oziroma pooblastila za podrobno vsebinsko presojo dejstev in dokazov, kot jo opravi kazensko sodišče, ampak je njegova presoja omejena na predpisani standard očitnosti. Vendar pa tretji odstavek te določbe nalaga organu za BPP dolžnost, da v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve.

9. Tožnica v svoji prošnji za dodelitev BPP ni navedla razlogov za prevzem subsidiarniega kazenskega pregona zoper A.A. zaradi kaznivega dejanja ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru po prvem odstavku 127. člena KZ-1, temveč je le predložila sklep ODT Ljubljana z dne 10. 4. 2019 o zavrženju njene kazenske ovadbe.

10. Prvi odstavek 127. člena KZ-1 določa, da se, kdor pri pretepu ali prepiru seže po orožju, nevarnem orodju ali kakšnem drugem sredstvu, s katerim se lahko telo hudo poškoduje ali zdravje hudo okvari, kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev.

11. Ker iz njene prošnje za dodelitev BPP niso izhajale okoliščine oziroma dejstva, ki bi kazala na to, da so podani znaki navedenega kaznivega dejanja, niti tožnica k prošnji ni predložila takšnih dokazov, je toženka ravnala pravilno, ko jo je z dopisom z dne 8. 5. 2019 pozvala k dopolnitvi tako, da natančno in konkretno opredeli razloge, iz katerih želi prevzeti kazenski pregon zoper osumljenca, vključno s predložitvijo morebitnih dokazov. V dopolnitvi je tožnica opisala sporni dogodek, v katerem je utrpela zatrjevane poškodbe ter predložila izvid UKC Ljubljana, Urgentni kirurški blok z dne 17. 8. 2018. Predlagala je tudi poizvedbe pri kriminalistki B.B. iz PP Bežigrad, ni pa pojasnila, v zvezi čim poizvedbe predlaga.

12. Toženka v izpodbijani odločbi v zvezi z vprašanjem, ali so podani znaki kaznivega dejanja iz citirane določbe 127. člena KZ-1, navaja, da v konkretnem primeru ni mogoče opredeliti zatrjevane palice kot nevarno orodje oziroma sredstvo, s katerim se lahko telo hudo telesno poškoduje ali zdravje hudo okvari. Tožnica pa niti v postopku pred toženko, niti v tožbi ni konkretizirano navajala, da palica, s katero jo je napadel A.A., ni bila taka, da ni mogla biti nevarno orodje oziroma sredstvo. V dopolnitvi prošnje za BPP je le opisala sporni dogodek, v tožbi pa splošno navaja, da je palica nevarna stvar, ne opiše pa konkretne palice oziroma ne pojasni konkretno, v čem oziroma zakaj je konkretno palico, s katero naj bi jo napadel A.A. v spornem dogodku, šteti za nevarno orodje oziroma sredstvo. Ob odsotnosti takšnih trditev ter ob upoštevanju sklepa ODT v Ljubljani z dne 10. 4. 2019 in v postopku predloženega zdravniškega izvida z dne 17. 8. 2018 tako tudi po presoji sodišča v zadevi očitno ni podana verjetnost za uspeh v kazenskem postopku tožnice zoper A.A. zaradi storitve kaznivega dejanja po 127. člena KZ-1. Drugače povedano: tožnica ni niti okvirno uspela izkazati, da so izpolnjeni znaki kaznivega dejanja s strani domnevnega napadalca A.A. To pomeni, da ni izkazala izpolnjevanja vsebinskega kriterija po 24. členu ZBPP. Sodišče tako pritrjuje toženki, da je njena prošnja za BPP očitno neutemeljena.

13. Po povedanem je moralo sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrniti. O zadevi je odločilo brez oprave glavne obravnave, na nejavni seji na podlagi 2. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj predlagana dejstva niso pomembna za odločitev.