Jedro

Spora glede obravnavanega zahtevka med strankama ni več, saj sta vsa medsebojna sporna razmerja, tudi tista, ki so vezana na predmetni postopek, uredili izven konkretnega postopka. Udejanjanje ali vsaj želja po udejanjanju rezultata revizije, ki izboljšuje strankin pravni položaj, je bistveni vidik obstoja pravnega interesa. Obstoj pravnega interesa je odvisen od izpostavljenih okoliščin primera in ni predmet oziroma ne more biti predmet dogovora med strankama.

Možnost razvoja sodne prakse z obravnavo dopuščenih vprašanj ne generira revidentovega pravnega interesa za odločitev o reviziji.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

**Dosedanji postopek**

1. Tožnica in prva toženka sta solastnici nepremičnine z ID znakom parcela.... Prva tožnica je s prvim tožencem v obliki notarskega zapisa sklenila Pogodbo o ustanovitvi osebne služnostne pravice, s katero sta se dogovorila, da ima drugi toženec na njenem solastniškem deležu pri sporni nepremičnini brezplačno dosmrtno služnostno pravico užitka. Tožnica je vložila tožbo na ugotovitev ničnosti navedenega pravnega posla in neveljavnosti vknjižbe navedene pravice v zemljiški knjigi ter vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, t. j. izbris navedene služnostne pravice drugega toženca. Tožbo je temeljila na navedbah, da sta toženca sporno pogodbo sklenila z izključnim (nedopustnim) namenom, da se pri tretjih ustvari lažna predstava o obstoju neke podlage za ustanovitev služnosti ter da tožnici preprečita izključno rabo celotne nepremičnine in se ji onemogoči uveljavitev njene močnejše pravice v postopku delitve solastnine, t. j. da bi nepremičnino v postopku delitve solastnine obdržala v izključni lasti in posesti.

2. Sodišče prve stopnje je v sodbi ugotovilo, da je Pogodba o ustanovitvi osebne služnostne pravice v notarskem zapisu notarke ..., opr. št. SV ... z dne 28. 8. 2020, ki sta jo sklenila toženca, nična (I. točka izreka) in odločilo, da je (zato) neveljavna vknjižba brezplačne služnostne pravice užitka drugega toženca pri solastniškem deležu prve toženke na nepremičnini z ID znakom parcela... ter da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje tako, da se navedena služnostna pravica užitka drugega toženca izbriše. 3. Zoper odločitev sodišča prve stopnje sta se pritožila toženca. Sodišče druge stopnje je njuni pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek.

4. S sklepom II DoR 212/2023 z dne 15. 3. 2023 je Vrhovno sodišče na predlog tožnice dopustilo revizijo glede sledečih pravnih vprašanj: Ali so bili v okoliščinah konkretnega primera izpolnjeni pogoji za spremembo dokazne ocene sodišča prve stopnje brez izvedbe pritožbene obravnave?; Ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilna presoja sodišča druge stopnje, da se z vknjižbo užitka na toženkinem solastniškem deležu nepremičnine pravni položaj tožnice v postopku delitve solastnine ni poslabšal?; Ali so v sodbi sodišča druge stopnje razlogi o odločilnih dejstvih (glede poslabšanja pravnega položaja tožnice v postopku delitve solastnine in vpliva vknjiženega užitka na celotno nepremičnino) med seboj v nasprotju in je sodišče storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?; Ali je sodišče druge stopnje v konkretnem primeru, ko je spremenilo odločitev prvostopenjskega sodišča, zadostilo zahtevi po obrazloženosti sodne odločbe? **Revizija in odgovor nanjo**

5. Na podlagi navedenega sklepa tožnica vlaga revizijo, v kateri navaja, da ima ne glede na to, da je s prvo toženko v postopku pri Okrajnem sodišču v Mariboru dne 19. 9. 2023 v nepravdnem postopku N 214/2020 sklenila generalno sodno poravnavo, s katero sta celostno razrešili vsa medsebojna sporna razmerja, med drugim tudi glede rešitve spora v obravnavani zadevi (I P 74/2021), pravni interes za rešitev konkretne revizije zaradi razvoja sodne prakse. Z vložitvijo revizije soglašata tudi toženca, kar je razvidno iz priloženega izvensodnega sporazuma.

6. V nadaljevanju revizije se podrobneje vsebinsko opredeljuje do vsakega od dopuščenih vprašanj in Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi ter sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da zavrne pritožbo tožencev in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, podredno pa, da reviziji ugodi ter sodbo sodišča druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

7. Sodišče je revizijo vročilo tožencema, a ta nanjo nista odgovorila.

8. Revizija ni dovoljena.

9. Tožnica je po sprejemu sklepa o dopustitvi reviziji II DoR 212/2023 na seji 20. 9. 2023, na Vrhovno sodišče naslovila vlogo o umiku predloga za dopustitev revizije, v kateri je navedla, da sta pravdni stranki v postopku N 214/2020 sklenili generalno sodno poravnavo, v kateri sta celostno razrešili vsa medsebojna sporna razmerja in se med drugim dogovorili tudi glede rešitve pravdne zadeve Okrajnega sodišča v Mariboru I P 74/2021. To izhaja tudi iz priložene sodne poravnave.1 V določbi 6., C) sodne poravnave sta se stranki dogovorili, da predmetni spor, v katerem je že bila izdana pravnomočna sodna odločba, rešita tako, da predlagateljica (tožnica) predlog za dopustitev revizije umakne v roku 5 dni od sklenitve sodne poravnave in da predlagateljica v primeru, če bi v vmesnem obdobju Vrhovno sodišče RS s sklepom že dopustilo revizijo, te ne bo vložila. Ker je Vrhovno sodišče pred prejemom vloge že odločilo o predlogu za dopustitev revizije, umika predloga, ki ga je mogoče vložiti do odločitve sodišča, ni moglo upoštevati.

10. Tožnica je kljub navedenemu po prejemu sklepa o dopustitvi revizije, to pravočasno vložila. V njej med drugim ponovno navaja, da sta s toženko v nepravdnem postopku N 214/2020 sklenili generalno sodno poravnavo, s katero sta celostno razrešili vsa medsebojna sporna razmerja in se dogovorili tudi glede rešitve pravdne zadeve Okrajnega sodišča v Mariboru I P 74/2021. Tožnica je reviziji priložila dokument, naslovljen "izvensodni sporazum" (priloga A22), ki sta ga podpisala pooblaščenca obeh pravdnih strank. Tudi ta dokument vsebuje ugotovitev o predhodni razrešitvi vseh medsebojnih spornih razmerji s sklenitvijo sodne poravnave v postopku N 214/2020, vendar, kot izhaja iz dokumenta, stranke sodne poravnave soglašajo s tožničino vložitvijo revizije v predmetni zadevi (zgolj) zaradi razvoja sodne prakse, češ da imajo interes, da se z odločitvijo Vrhovnega sodišča RS o reviziji razvije pomembna sodna praksa v zvezi z vprašanji, ki so bila dovoljena ter da se revizija vlaga izključno zaradi odločitve Vrhovnega sodišča o pomembnih pravnih vprašanjih in razvoju sodne prakse (1. člen "izvensodnega sporazuma"). V sporazumu sta stranki ponovno ugotovili, da so, ne glede na uspeh revizije in morebitnih nadaljnjih sodnih postopkov, ki bi v posledici odločitve Vrhovnega sodišča tekli v zvezi z ničnostjo pogodbe o ustanovitvi služnostne pravice, njihova medsebojna razmerja dokončno urejena in se medsebojno zavezali, da nadaljnjih odločitev sodišč prve ali druge stopnje v tej zadevi ne bosta izvrševali (2. člen "izvensodnega sporazuma").2

11. Po drugem odstavku 374. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je revizija nedovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice, nekdo, ki jo je umaknil, ali nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa, ali če je vložena zoper sodbo, zoper katero je ni mogoče vložiti, ali če ni bila dopuščena.

12. Na pravni interes mora paziti sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka, tudi revizijsko sodišče v revizijskem postopku. Pravni interes pomeni neposredno, na zakon ali drug predpis oprto konkretno pravno korist. Revident mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi revizija zanj pomenila določeno pravno korist, ki je sicer ne bi mogel doseči. Revident tako nima pravnega interesa, če se njegov pravni položaj, tudi če bi z revizijo uspel, ne bi izboljšal. 13. Navedenega tožnica v reviziji ne izkazuje oziroma njene povzete navedbe in tudi priloženi dokazi (predvsem "izvensodni sporazum") govorijo v prid nasprotnemu zaključku. Bistvo povzetih navedb in dokazov je, da spora glede obravnavanega zahtevka med strankama ni več, saj sta vsa medsebojna sporna razmerja, tudi tista, ki so vezana na predmetni postopek, uredili izven konkretnega postopka. Zato je tožnica glede nadaljnje usode postavljenega zahtevka sprejela zavezo, ki jo bo glede na njene navedbe zavezovala, da ne glede na rezultat vsebinske presoje dopuščenih vprašanj, ne želi in ne bo udejanjila pravnih, postopkovnih možnosti, ki bi ji jih (zanjo ugoden) rezultat revizije ponudil. Udejanjanje ali vsaj želja po udejanjanju rezultata revizije, ki izboljšuje strankin pravni položaj, pa je bistveni vidik obstoja pravnega interesa. Obstoj pravnega interesa je odvisen od izpostavljenih okoliščin primera in ni predmet oziroma ne more biti predmet dogovora med strankama.

14. Zgolj možnost razvoja sodne prakse z obravnavo dopuščenih vprašanj ne generira revidentovega pravnega interesa za odločitev o reviziji. Objektivna korist za pravni red (nekaj, kar presega pomen konkretne zadeve) je le ena izmed okoliščin, ki odpira vrata na Vrhovno sodišče in je kot taka zgolj (dodatna) procesna predpostavka, ki jo je zakonodajalec predvidel kot pogoj za dopustitev revizije ter ni povezana z zgoraj obravnavanimi vidiki strankinega pravnega interesa za revizijsko odločitev.

15. Glede na navedeno, revidentka nima pravnega interesa za revizijo, s katero bi izpodbijala sprejeto odločitev o zavrnitvi zahtevka za ugotovitev ničnosti pogodbe o ustanovitvi služnostne pravice in izbrisni tožbi. Vrhovno sodišče je tako na podlagi drugega odstavka 374. člena ZPP in 377. člena istega zakona revizijo zavrglo kot nedovoljeno.

16. Odločitev, da revidentka sama krije svoje stroške revizijskega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP in je zajeta z izrekom o zavrženju revizije.

17. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Osrednji dogovor poravnave med predlagateljico (tožnico) in nasprotno udeleženko (toženko) je, da solastno nepremičnino z ID znakom parcela..., k. o. ... razdružita tako, da nasprotna udeleženka postane lastnica celotne (bremen proste) nepremičnine, predlagateljici pa na ta račun plača 190.000,00 EUR. 2 Ta dogovor sta natančneje opredelili z določili: (1) če bo reviziji ugodeno in sodba višjega sodišča spremenjena, nobena stranka ne bo zahtevala izvršitve sodbe Vrhovnega sodišča; stranki se odpovedujeta izvršbi; (2) če bo reviziji ugodeno in bo zaradi razveljavitve nižji odločb zadeva vrnjena nižjima sodiščema, bosta stranki v roku 8 dni po vročitvi sklepa Vrhovnega sodišča na sodišče poslali ustrezno procesno izjavo, s katero bosta dosegli zaključek postopka (odpoved zahtevku, umik pritožbe,...) in opozorili na sklenjeno poravnavo; (3) če bi sodišči prve ali druge stopnje stali na stališču, da kljub sklenjeni sodni poravnavi postopek še ni končan ali glede na fazo postopka stranke ne bodo imele več procesnega sredstva, da dosežejo zaključek postopka, so sporazumne, da kasneje izdane odločbe sodišča ne bodo izvrševale in se odpovedujejo izvršbi.