Jedro

1. Kot je poudarilo že Vrhovno sodišče RS, je funkcija odškodnine za razlastitev v tem, da se prizadetemu omogoči, da si na trgu pridobi stvar iste vrednosti, kot je tista, ki mu je bila odvzeta.

2. Zgolj očitek o domnevni pristranosti izvedenca pa ob dejstvu, da gre za dokaz, ki je podvržen dokazni presoji sodišča (kakor tudi vsi drugi dokazi), je povsem jasno, da so pritožbeni razlogi, s katerimi si nasprotni udeleženec prizadeva prikazati, da so bili v postopku podani razlogi za postavitev drugega izvedenca, neutemeljeni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Vsak udeleženec nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Dosedanji tek postopka:

1. Dne 24.12.2002 je predlagateljica pri Okrajnem sodišču v Kopru podala predlog za razlastitev parcel št. 353/8, 395/2 in 396 vse k.o. P., pri čemer je javno korist gradnje hitre ceste, odseka - križišče A. utemeljevala z Odlokom o lokacijskem načrtu za obalno cesto, odsek Š. - križišče A.. Sodišče prve stopnje je 17.9.2004 izdalo sklep, po katerem je bila predlagateljica dolžna nasprotnemu udeležencu kot 75% akontacijo odškodnine za te nepremičnine plačati znesek takratnih 35.701.050,00 SIT v roku tridesetih dni in po izvršenem plačilu dostaviti potrdilo. Nasprotnemu udeležencu je naložilo, da v petnajstih dneh po plačilu akontacije izroči predlagateljici nepremičnine v posest. O predlogu je sodišče prve stopnje odločalo še po Zakonu o stavbnih zemljiščih (ZSZ, Ur. l. RS, št. 44/97 s spremembami), sklep pa je postal pravnomočen 29. 3. 2005 s sklepom Višjega sodišča v Kopru I Cp 1036/2004. V nadaljnjem postopku je sodišče prve stopnje odločalo še o nadaljnji odškodnini in s sklepom z dne 15.9.2008 sklenilo, da se na parcelah št. 353/8, 395/2 in 396, vse k.o. P. D.Č.-ju lastninska pravica odvzame in se zemljišča prenesejo v last Republike Slovenije ter da je predlagateljica dolžna nasprotnemu udeležencu za razlaščene nepremičnine plačati odškodnino v višini 620.672,02 EUR. S sklepom Cp 207/2009 z dne 5.5.2009 je na pritožbo obeh udeležencev pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje razveljavilo v delu, kolikor je bilo odločeno o plačilu odškodnine nad zneskom 370.862,58 EUR in v stroškovni odločitvi, v preostalem delu pa je pritožbi zavrnilo in v nerazveljavljenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje. S sklepom z dne 6.5.2011 je sodišče prve stopnje sklenilo, da je predlagateljica dolžna nasprotnemu udeležencu za razlaščene nepremičnine plačati še dodatno odškodnino v višini 126.955,75 EUR v roku tridesetih dni od pravnomočnosti sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila. Višje sodišče v Kopru je pritožbo nasprotnega udeleženca zoper ta sklep zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo, vendar je Vrhovno sodišče RS s sklepom II Ips 81/2012 z dne 19.12.2012 reviziji nasprotnega udeleženca delno ugodilo in sklepa sodišča druge in sodišča prve stopnje nad zneskom dodatne odškodnine 126.955,75 EUR in glede parcel št. 353/2 in 395/1, k.o. P. (za kateri je nasprotni udeleženec predlagal razlastitev) razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Izpodbijani sklep:

2. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pod točko I izreka zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca, da se mu odvzame lastninska pravica in določi odškodnina tudi na preostalih nepremičninah, in sicer na parcelah št. 353/2 in 395/1 k.o. P.. Pod točko II izreka je odločilo, da je predlagateljica dolžna nasprotnemu udeležencu za razlaščene nepremičnine parcele št. 353/8, 395/2 in 396/0, vse k.o. P. plačati še dodatno odškodnino v višini 31.474,87 EUR v tridesetih dneh od pravnomočnosti sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila. Pod točko III izreka je odločilo še o stroških postopka, in sicer tako da je dolžna predlagateljica iz tega naslova nasprotnemu udeležencu plačati znesek 6.632,53 EUR.

3. Iz vseh pritožbenih razlogov se zoper sklep pritožuje nasprotni udeleženec. Odločitev sodišča, da ni upravičen do odvzema in do odškodnine za parceli št. 353/2 in 395/1 k.o. P. je nepravilna, saj meni da je do tega upravičen na podlagi drugega odstavka 24. člena ZSZ, ki ga sodišče ni pravilno uporabilo, poleg tega pa je v zadevi tudi zmotno ugotovilo dejansko stanje. Izkazal je bistveno poslabšanje položaja preostalih nepremičnin že z ugotovitvijo cenilca B.R., da ti parceli zanj nista več uporabni niti za gradnjo niti za kmetijsko pridelavo. To izhaja tudi iz cenitve P.V. z dne 29. 3. 2003. Tudi cenilec I.Z. je ugotovil škodo iz tega naslova, vendar je ni podal, ker mu sodišče te naloge ni postavilo. B.R. in P.G. sta ocenjevala kompleks zemljišča, ki je na izjemni lokaciji, v bližini ne samo turističnega kompleksa na nekdanjem mejnem prehodu Š., ampak tudi v bližini T., kot velikega potenciala, že zaradi števila prebivalcev, ki presega potenciale K., zato bi morala biti cena zemljišča višja v smeri proti T. kot v smeri proti K.. Ugotovitev B.R., da bi se lahko tu zgradilo igralnico, hotel, welnes, se nanaša na razlaščeno zemljišče, če ga ne bi povozila cesta. Na preostankih zemljišča ni možnost graditi, niti ni to smiselno. Zaradi nepravilnih oblik ter zaradi bližine hitre ceste in izpušnih plinov niso primerni niti za kmetijsko proizvodnjo, sploh pa ne za ekološko, s katero se izkazano ukvarja nasprotni udeleženec. Tudi iz cenitve izvedenca P.G. izhaja upravičenost zahteve nasprotnega udeleženca, saj sta zemljišči nezazidljivi, preostanki parcel pa tudi nimajo urejenega dostopa. Upravičen je zato do odvzema tudi preostanka zemljišč, ali pa vsaj do plačila za njihovo več kot očitno manjvrednost. Sodišče je zagrešilo dve bistveni in odločilni napaki. Prvič je zmotno ugotovilo, da sta parceli še vedno zazidljivi, kot pred razlastitvijo, kar naj bi izhajalo tudi iz mnenja izvedenca B.R., kar pa ne drži. B.R. je namreč očitno predpostavljal, kakšni bi bili parceli, če ne bi bilo razlastitve. Sodišče je njegove posamezne izjave iztrgalo iz konteksta in drugič, brez pravne podlage je očitalo oz. postavilo zahtevo, da bi moral biti nasprotni udeleženec aktiven v smislu prizadevanja za gradnjo na ostalem zemljišču kot tudi glede prestavitve vinograda na parcelo 394/0 k.o. P., ki za vinograd sploh ni primerna, ker je le tanka plast zemlje in pod njo kamenje - naplavina, rečni nanos in je parcela od vedno le travnik. Predlagateljica je tista, ki bi morala dokazati, da bi se lahko gradilo na ostalih zemljiščih, ne pa da sodišče zahteva od razlaščenca, da dokaže, da gradnja ni možna in da od njega zahteva soglasje za gradnjo kot dokaz. Sodišče ni upoštevalo, da ne gre za pavšalne trditve nasprotnega udeleženca in za osamljeno mnenje B.R., ampak da tako izhaja tudi iz mnenja izvedenca P.V. in iz poročila izvedenca I.Z.. V spis je vložil tudi strokovno mnenje o ekonomski upravičenosti kmetijske pridelave na parcelah št. 353/2 in 395/1 k.o. P., ki ga je izdelal Kmetijsko Gozdarski Zavod dne 24.7.2007 in iz katerega izhaja, da obdelava parcel ni več ekonomsko upravičena in da za lastnika nima več gospodarskega pomena, sodišče pa se do tega dokaza ni opredelilo. Poleg tega je glede omejitev gradnje na preostalih zemljiščih predlagal tudi dokaz z izvedencem ustrezne stroke in se tudi do tega sodišče ni opredelilo, razen pavšalne zavrnitve vseh ostalih predlaganih dokazov kot nepotrebnih. Sodišče tudi ni imelo strokovne podlage za ugotovitev, da sploh ne gre za nikakršno manjvrednost, zaradi katere bi mu ne pripadla odškodnina. Poseben razlog za bistveno poslabšanje je tudi dostop, ki ni urejen. Ena je možnost dostopa kakršenkoli že je, kot je navedel tudi izvedenec D.P., druga pa je zagotovljen pravno in dejansko primeren, ustrezen dostop. Iz spisa je nadzorno razvidna razlika med prejšnjim direktnim dostopom s stare javne ceste in sedanjim neurejenim dostopom. Že cenilka S.M. je ugotovila, da imajo parcele urejen dostop, kar je razvidno tudi iz letalskih posnetkov v spisu in iz priloženega posnetka iz leta 2004. Dokazano neprimeren, neenakovreden s prejšnjim dostopom, pravno in dejansko nezagotovljen dostop, je torej samostojen razlog za zaključek o bistveno poslabšanem položaju ostalega zemljišča. Priznana odškodnina s strani sodišča tudi ni popolna, ker sledi cenitvi cenilca D.P.. Cenitev le tega ne more biti osnova za zavrnitev višjega zahtevka že zaradi izkazanega odklonilnega odnosa do nasprotnega udeleženca, saj je skušal vplivati na sodišče, da bi zavrnilo zahtevo po dodatni odškodnini. Moral bi zavrniti izdelavo cenitve. Utemeljeno mu zato ni mogoče zaupati in je potrebno sklep v izpodbijanem delu, kolikor je sodišče zavrnilo zahtevek za plačilo dodatne odškodnine nad priznano, razveljaviti in vrniti v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, da ugotovi odškodnino z drugim izvedencem. V mnenju izvedenca D.P. so nasprotja in pomanjkljivosti, na katere je obširno in konkretno opozoril, izvedenec pa nanje ni zadovoljivo in strokovno odgovoril. Utemeljeno in obrazloženo je uveljavljal dodatno oz. pravilno odškodnino za krčitev vrst vinograda zaradi prekratkih vrst v površini 880 m² na parceli 395/1 k.o. P. kot posledico razlastitve parcele št. 395/2 k.o. P.. Ni jasno, kaj bi bilo za sodišče v zvezi s tem nerazumljivo. D.P. ni upošteval, da je bila površina vinograda pred razlastitvijo 5.100 m², da je poleg razlastitve 1.245 m² in krčitve zaradi obračališča 400 m² prišlo do krčitve vrst, ki so prekratke za racionalno obdelavo v površini 880 m², kar pomeni da je skupaj vinograd zmanjšan za 2.525 m², to je skoraj natančno za polovico in je ostalo le še 2.575 m² vinograda oz. kot bolj natančno pokaže geodetska izmera, le še 2.234 m². Ker mu sodišče ni priznalo popolne odškodnine, je kršilo tudi protokol št. 1 o varstvu lastnine h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in svoboščin, kakor tudi 33. in 67. člen Ustave RS. Tudi ugotovitev sodišča, da je nasprotni udeleženec prepozno zahteval zakonske zamudne obresti, ni pravilna. Gre za pravilno uporabo materialnega prava in to kršitev bi lahko uveljavljal kadarkoli. Opozoril je le, da valorizacija z indeksi ne more nadomestiti zamude z plačilom odškodnine. Predlagateljica je v zamudi s plačilom odškodnine, in to nesporno od decembra 2004, dejansko pa od izdaje sklepa o začetku razlastitvenega postopka N 207/2002 z dne 9.1.2003. Nasprotnemu udeležencu bi se zato morala priznati odškodnina po tedanjih vrednostih, kot to določa drugi odstavek 26. člena ZSZ in od tedaj dalje zakonske zamudne obresti zaradi zamude s plačilom, ne pa zgolj valorizacija. ZSZ je namreč zastavljen tako, da idealistično predvideva, da bo razlastitveni upravičenec pravično in pravilno ocenil nepremičnino in ponudil razlaščencu pravično in popolno odškodnino. Zaradi dolgotrajnosti postopka razlaščenec ne sme biti prizadet in mu gredo zato zakonske zamudne obresti od začetka razlastitvenega postopka do plačila odškodnine. Priglaša še stroške pritožbenega postopka.

4. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila. V odgovoru na pritožbo opozarja, da se nasprotni udeleženec ves čas postopka nekonsistentno sklicuje enkrat na njegovo pričakovanje, kaj vse bi lahko gradil na razlaščenih in preostalih zemljiščih, drugič pa zahteva izgubljen dohodek zaradi nezmožnosti kmetijske obdelave taistih zemljišč. Glede dostopa je sodišče s pomočjo izvedenca kmetijske stroke argumentirano in pravilno zavrnilo njegove trditve. Namen odškodnine zaradi razlastitve je, da se lastniku nadomesti vrednost zemljišč, to pa je v celoti zadoščeno na način, da se odškodnina odmeri po vrednosti na dan odločanja sodišča. Pritožbeno sodišče naj zato pritožbo kot neutemeljeno zavrne. O pritožbenih stroških naj odloči po splošnih pravilih, in sicer po 165. členu ZPP, saj namen 104. člena ZNP prav gotovo ni v tem, da udeleženec, ki plača odškodnino, trpi dodatne stroške zaradi neutemeljeno vloženih pritožb. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

5. Pritožba ni utemeljena.

Glede parcel št. 353/2 in 395/1 k.o. P.:

6. Pritožba ne uspe izpodbiti temeljnega zaključka sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec v postopku ni dokazal materialnopravnega pogoja iz drugega odstavka 24. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (ZSZ), ki določa, da lahko razlaščenec, kateremu se zaradi odvzema dela njegovih nepremičnin položaj bistveno poslabša, predlaga odvzem ostalih nepremičnin, ki jih ima na območju, kjer razlastitev poteka. Kot navaja predlagateljica v odgovoru na pritožbo drži, da je nasprotni udeleženec zatrjeval, da se je njegov položaj bistveno poslabšal v smislu kmetovanja kot tudi v smislu gradnje, ker naj bi bili preostali parceli neprimerne trikotne oblike, prekrite z varovalnimi pasovi in zato neuporabni za oba namena. Sodišče prve stopnje je po izpeljanem dokaznem postopku ugotovilo, da zatrjevanega ni dokazal. Poudarilo je, da je res z razlastitvijo izgubil del vinograda, ki se je prej raztezal na parcelah št. 395/2 in 294/1 obe k.o. P. in deloma na parceli 394/0 k.o. P., v skupni površini cca. 5100 m² in da se sedaj vinograd razteza le še na parceli št. 395/1 in delno na parceli 394/0, a mu je zaradi te izgube (za posekanih cca. 1645 m² vinograda) odškodnino priznalo. Pri določitvi dosedanje odškodnine je bila sicer (že) upoštevana vrednost samega zemljišča, z izpodbijano odločitvijo pa še odškodnina zaradi posekanih trt oziroma skrčitve vinograda in izpad dohodka od proizvodnje in prodaje vina. Ker je ostalo dejstvo, da ima nasprotni udeleženec možnost, da izgubo kmetijskih površin nadomesti na parceli št. 394/0, ki meji s parcelo 395/1 na vzhodni strani, neprerekano, je imelo sodišče prve stopnje podlago, da je pri odločitvi to okoliščino upoštevalo in je pritožba tudi glede tega neutemeljena. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki jih pritožba ne izpodbija, gre za parcelo, ki meri 1338 m² in se vanjo v manjšem delu razteza že obstoječ vinograd ter s parcelo 395/1 predstavlja enoten kompleks v izmeri 4.600 m². Življenjsko prepričljiv in logičen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da bi, v kolikor bi bila razlaščena tudi parcela št. 395/1, nasprotnemu udeležencu za kmetijsko obdelavo ostalo bistveno manj zemljišča. Drži tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da so njegove trditve o škodljivih vplivih prometa na ljudi in rastline ostale na ravni pavšalnosti, upoštevajoč ob tem tudi dejstvo, da se je že pred razlastitvijo ob zemljišču nahajala cesta. Bistveno je tudi, da nasprotni udeleženec v postopku niti ni zatrjeval, da bi želel graditi na navedenih nepremičninah, pritožba pa povsem spregleda, da ocene izvedenca B.R. sodišče ni sprejelo in podalo tudi razloge za takšno postopanje. Tudi ne drži pritožbena trditev, da je sodišče njegovo izpovedbo v delu, kjer je pojasnil, da bi bilo glede na lego in površino ostankov nepremičnin na njih možno graditi, iztrgalo iz konteksta. Ključna in neprerekana ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jo pritožba povsem spregleda v zvezi s tem pa je, da nasprotni udeleženec preostali parceli uporablja na enak način, kot jih je pred razlastitvijo, zato tudi z opozarjanjem na pomanjkanje razlogov v zvezi z njegovim sklicevanjem na mnenje KGZ, pritožba ne more uspeti. Sodišče prve stopnje izvedencu I.Z. vprašanj v zvezi s tem sploh ni postavilo, ugotovitve izvedenca P.V. pa je v postopku upoštevalo kot trditve nasprotnega udeleženca, zato pritožba ne more uspeti niti s sklicevanjem na njuni mnenji. Glede dokazovanja trditve o omejitvi gradnje na preostalih zemljiščih z izvedencem je nasprotni udeleženec tudi sicer podal povsem nesubstanciran dokazni predlog v tej smeri (list. št. 459).

7. Tudi glede okoliščin dostopa do obeh parcel so ugotovitve sodišča prve stopnje prepričljive in jih pritožba ne uspe omajati. V postopku imenovani izvedenec D.P. je ugotovil, da ima nasprotni udeleženec do vinograda, ki mu je ostal na parceli št. 395/1, zagotovljen dostop s kmetijsko mehanizacijo preko parcele št. 394 k.o. P., ki meji s parcelo št. 395/1 k.o. P.. Dejstvo, da gre za strmejši dostop, je bilo upoštevano pri odmeri odškodnine, parcele št. 353/2 k.o. P. pa nasprotni udeleženec pred razlastitvijo sploh ni izkoriščal. Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da dostop ni urejen, a je hkrati ugotovilo, da ga je možno urediti in da ima možnost njegove ureditve nasprotni udeleženec pravico zahtevati na podlagi 20. člena Odloka o lokacijskem načrtu obalne ceste, odsek Š. - križišče A..

Glede dodatne odškodnine:

8. Ne drži pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje (sploh) ni ugotavljalo manjvrednosti zemljišč nasprotnega udeleženca oziroma da je ugotovilo, da ne gre za nikakršno manjvrednost, saj iz razlogov izpodbijanega sklepa povsem jasno izhaja, da je za skrčitev vinograda nasprotnemu udeležencu dosodilo odškodnino.

9. Kot je poudarilo že Vrhovno sodišče RS, je funkcija odškodnine za razlastitev v tem, da se prizadetemu omogoči, da si na trgu pridobi stvar iste vrednosti, kot je tista, ki mu je bila odvzeta. V postopku je bilo potrebno odločiti še o odškodnini, ki nasprotnemu udeležencu pripada iz naslova stranskih posledic razlastitve, to je v zvezi z izpadom dohodka zaradi uničenega vinograda. Sodišče prve stopnje je to ugotavljalo s pomočjo izvedenca kmetijske stroke D.P. in ugotovilo stanje vinograda nasprotnega udeleženca pred razlastitvijo in po njej. Ugotovilo je, da so bile zaradi izgradnje hitre ceste oz. spremljajočih priključnih cest posekane vse trte na parceli št. 395/2, ravno tako pa je bilo potrebno dodatno posekati še približno 5 do 6 trt v vsaki vrsti na račun vzpostavitve novega obračalnega pasu. S pomočjo izvedenca je ugotovilo, da je prišlo do poseka vinograda na skupni površini 1.645 m² oz. 37% vinograda. Zaradi odstranitve dela vinograda pa je bilo potrebno na novo preurediti tudi armaturo oz. na novo sidrati prvi kol ob vsaki vrsti, zaradi skrajšanja vrst pa so se povečali tudi stroški pridelave. Izvedenec je izračunal neamortizirano vrednost uničenega vinograda in izpad dohodka ter upošteval, da je bilo nasprotnemu udeležencu zemljišče odvzeto iz posesti decembra 2004 in da je tistega leta pridelek še lahko pobral, ugotovljene vrednosti pa revaloriziral na čas odločanja. Po njegovih ugotovitvah, ki jih je sodišče prve stopnje sprejelo, tako znaša izpad dohodka na razlaščeni parceli revalorizirano na dan odločanja 23.944,60 EUR, izpad dohodka na preostali parceli pa 7.403,46 EUR, upoštevajoč tudi škodo, ki je nasprotnemu udeležencu nastala v vinogradu in v kleti (kot posledica krajših vrst in bolj nepravilne oblike vinograda, večjega števila voženj pri odvozu pridelka in večjih stroškov strojev ter večjo porabo časa za delo s stroji). Pripombe z enako vsebino, kot jih sedaj ponavlja v pritožbi, je nasprotni udeleženec podal na izdelano mnenje izvedenca D.P. v postopku pred sodiščem prve stopnje, ki pa je ugotovilo, da je izvedenec na vse pripombe argumentirano in strokovno odgovoril, zato je njegovo mnenje tudi sprejelo. Večjega zmanjšanja vinograda, kot ugotovljenega po sodišču prve stopnje s pomočjo izvedenca, nasprotni udeleženec v postopku enostavno ni dokazal, saj je sodišče prve stopnje pojasnilo, da podatki GERK, na katere sej je pred sodiščem prve stopnje skliceval, niso zanesljivi. Zgolj očitek o domnevni pristranosti izvedenca pa ob dejstvu, da gre za dokaz, ki je podvržen dokazni presoji sodišča (kakor tudi vsi drugi dokazi), je povsem jasno, da so pritožbeni razlogi, s katerimi si nasprotni udeleženec prizadeva prikazati, da so bili v postopku podani razlogi za postavitev drugega izvedenca, neutemeljeni. Ob dejstvu, da je bila površina uničenih trt s pomočjo izvedenca zanesljivo in strokovno ugotovljena, tudi pritožbenemu sodišču ni jasno pritožbeno ponavljanje, da je prišlo do krčitve vrst v površini 880 m². Za takšno trditev v mnenju izvedenca ni podlage, zato jo pritožbeno sodišče zavrača kot neutemeljeno.

10. Pravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec v postopku ni pravočasno zahteval zamudnih obresti za plačilo odškodnine. Zakon o stavbnih zemljiščih podlage za zamudne obresti od odškodnine ni določal (za razliko od prej veljavnega Zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini ZRPPN, ki je v drugem odstavku 55. člena takšno določbo vseboval). Tudi sedanji Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1) posebnih določb v zvezi z njimi ne vsebuje, jih pa sodna praksa priznava od naslednjega dne po pravnomočnosti razlastitvene odločbe dalje, seveda v primerih, ko so bile pravočasno zahtevane (1). Zamudne obresti so zakonska posledica zamude, kar pa ne pomeni, da jih sodišče dosodi avtomatično, ampak jih mora upnik pravočasno in določno (ali vsaj določljivo) zahtevati. Za dosojo zakonskih zamudnih obresti od začetka razlastitvenega postopka sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru tako ni imelo podlage in je odločitev tudi v tem delu pravilna, pritožba pa neutemeljena.

11. Ob reševanju pritožbe pritožbeno sodišče ni zasledilo nobene od uradoma upoštevnih bistvenih postopkovnih kršitev, v zadevi pa je bilo tudi materialno pravo pravilno uporabljeno (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in v zvezi s 37. členom ZNP). Na podlagi obrazloženega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

12. Pritožnik ni uspel s pritožbo, odgovor na pritožbo pa ni v ničemer pripomogel k reševanju zadeve in zato ni bil potreben. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. 155. in 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

op. št. 1: Glej sklepe VS II Ips 874/2009, II Ips 15/2011, II Ips 79/2011 in številne druge.