Jedro

Nepravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je predlog predlagateljic na vzpostavitev etažne lastnine nedovoljen samo zato, ker predlaga vzpostavitev etažne lastnine po ZVETL. Predlagateljica je solastnica v hiši skupaj z večjimi solastniki in vsi so vpisani v zemljiško knjigo. Če sodišče meni, da ni možno predlogov obravnavati po ZVETL-u, naj ga obravnava po določbah SPZ, saj predlagatelji in stranke smiselno navajajo, da med njimi ni soglasja o tem, kako spremeniti solastnino v etažno lastnino.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog predlagateljice za vzpostavitev etažne lastnine na stavbi ID 000, ki stoji na parc. št. 191, k.o. X. 2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo predlagateljica. Na podlagi 108. člena Stvarnopravnega zakonika vzpostavitev etažne lastnine ni bila mogoča, saj ni bilo soglasja vseh solastnikov nepremičnin glede vsebine pogodbe o oblikovanju etažne lastnine. Zato predlaga, da se v nepravdnem postopku vzpostavi etažna lastnina. Sodišče vodi postopek od 2009 leta in poziva predlagateljico, da predloži manjkajoče listine, nato pa predlog zavrže. Ta sklep bi jo lahko izdalo nemudoma in bi bilo dolžno opozoriti stranko po Zakonu o nepravdnem postopku, da se izreče, kaj je temelj vloženega predloga. Kršene so bile določbe Zakona o nepravdnem postopku.

3. Na vročeno pritožbo nasprotni udeleženci niso odgovorili.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog predlagateljice na vzpostavitev etažne lastnine kot nedovoljen. Postavilo se je na stališče, da zemljiškoknjižni lastnik, ne more biti predlagatelj. Meni, da iz 3. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in na določitvi pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVETL) izhaja, da dopolnjuje postopek za vzpostavitev etažne lastnine, ki že velja, na podlagi predloga pridobitelja posameznega dela stavbe. Meni, da lahko predlagateljica po Zakonu o nepravdnem postopku začne postopek za ureditev razmerij med solastniki na podlagi ZNP in SZ-1. Pri tem se sklicuje na sodno prakso Višjega sodišča v Kopru, Cp 730/2009 in Višjega sodišča v Ljubljani, zadeva I Cp 1455/2012. 6. Pritožbeno sodišče najprej opozarja, da iz samega sklepa, kakor zlasti iz določbe 110. člena SPZ izhaja, da vsak solastnik nepremičnine lahko zahteva, da sodišče v nepravdnem postopku razdeli solastnino na nepremičnini v etažno lastnino, če je takšna določitev mogoča. Iz vlog strank in iz spisa izhaja, da sporazuma med njimi o razdelitvi solastnine v etažno lastnino ni mogoče doseči (108. člen SPZ). Dejstvo, da je predlagateljica v predlogu (list. št. 1) napisala, da predlaga preoblikovanje solastnine v etažno lastnino na podlagi ZVETL, ne veže sodišča. ZVETL je predpis, ki ima tudi določene materialnopravne in postopkovne določbe in res kot ugotavlja sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, je namenjen le za določene primere (primerjaj 1. člen zakona). Vendar navedbe stranke v predlogu v nepravdnem (ali pravdnem postopku), ne vežejo sodišča glede uporabe materialnega prava. V zakonu o pravdnem postopku in nepravdnem postopku smo v našem pravdnem sistemu sprejeli načelo, da sodišče tudi brez posebnega predloga strank uporabljajo izkustvena pravila, pravila znanosti in strok, pravila logičnega mišljenja in samo tudi uporablja pravna pravila, pri čemer ni vezano na pravno kvalifikacijo in pravne trditve strank (iura novit curia (1)). Iz izpodbijanega sklepa že izhaja, da je predlagateljica vložila predlog pri pristojnem sodišču, ki odloča v nepravdnem postopku o razmerju, ki ga je treba med udeleženci urediti. To pomeni, da predlog ni nedovoljen, ampak ga je treba obravnavati po določbah SPZ, če ne gre po določbah ZVETL-a. 7. Odločba se sklicuje na dve odločbi, iz katerih izhaja, da je sodna praksa zavzela stališče, da gre za nedovoljen predlog. Pritožbeno sodišče opozarja, da je v konkretnem primeru nesporno, da so solastniki nepremičnine, katero spremembo v etažno lastnino predlaga predlagateljica, vpisani v zemljiško knjigo kot solastniki. Vendar želijo spremeniti svojo solastnino v etažno lastnino in o tem ne morejo doseči soglasja. S tem pa, ko je sodišče prve stopnje zavrglo predlog kot nedovoljen, po določbah SPZ in Zakona o sodiščih pa gre za pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani in gre za nepravdni postopek, je s tem odvzelo možnost stranki dostopa do sodišča, kar je absolutna bistvena kršitev določb ZPP iz 8. točke 2. odstavka 338. člena ZPP. Nato tudi smiselno pritožba opozarja, ko vztraja, da želijo v nepravdnem postopku urediti sporno razmerje, ker s pogodbo ni mogoče doseči ureditve solastnine v etažno lastnino. Zato je bilo treba sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (365. člen ZPP).

8. Na koncu je treba še dodati, da iz citiranih odločb Višjega sodišča v Kopru in Višjega sodišča v Ljubljani ne izhaja dovolj jasno, da so predlagatelji bili v enakem pravnem položaju kot v tej zadevi in vztrajali, da se njihovo pravno razmerje uredi po ZVETL-u oziroma in je šlo za identični primer, kot v tej zadevi (2).

9. Sodišče prve stopnje naj torej obravnava predlog predlagateljice po veljavnih materialnopravnih predpisih, saj je stvarno in krajevno pristojno za urejanje tega pravnega razmerja (1. člen ZNP).

(1) L. Ude, Civilno procesno pravo, Ljubljana 2002, Uradni list, stran 60. (2) V zadevi I Cp 1455/2012 je vložena zahteva za varstvo zakonitosti pred Vrhovnim sodiščem RS pod opr. št. II Ips 265/2012. V prispevku U. Klakočar Zupančič: Upravičeni predlagatelji postopka za vzpostavitev etažne lastnine po ZVETL Pravna praksa št. 36, stran 9-10, tudi opozarja, da obstaja tudi drugačna sodna praksa glede odločanja po ZVETL I Cp 2289/2009, sklep Višjega sodišča v Mariboru.