28. 1. 2010

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Tomaža Avsenika, Ljubljana, na seji 28. januarja 2010

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 98. člena, drugega odstavka 108. člena in 336. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – ur. p. b. in 45/08) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudnik, ki je odvetnik, navaja, da izpodbija 17., 19. in 75. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 45/08 – v nadaljevanju ZPP-D). Zatrjuje, da navedene določbe neposredno posegajo v njegov poklic in delo ter ga postavljajo v neenakopraven položaj z drugimi udeleženci v pravdnem postopku. Sodiščem naj bi omogočale, da iz različnih razlogov zavržejo vloge, ki jih pobudnik vlaga kot odvetnik za svoje stranke. To naj bi bilo mogoče tudi v primeru formalnih napak brez vsebinskega pomena. Člen 17 ZPP-D naj bi uvedel kruto sankcijo, ki je nesmiselna in neutemeljena. Običajno naj bi namreč obstoj pooblastilnega razmerja jasno izhajal iz navedb v vlogi. Pobudnik zato meni, da je 17. člen ZPP-D v neskladju s 14., z 22. in s 23. členom Ustave. Z navedenimi ustavnimi določbami naj bi bil v neskladju tudi 19. člen ZPP-D, ki naj bi odvetnike odkrito postavljal v slabši pravni položaj in povzročil, da so odvetniki edini udeleženci pravdnega postopka, ki ne smejo delati napak. Člen 75 ZPP-D je po navedbah pobudnika v neskladju z 22. in s 23. členom Ustave. Nesprejemljivo naj bi bilo, da sodišče na podlagi neustavne določbe išče in sankcionira manjše odvetniške napake. Pobudnik meni, da predlagatelju izpodbijanih sprememb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni uspelo utemeljiti, zakaj so spremembe potrebne, saj naj bi bila prejšnja ureditev ustrezna in naj ne bi povzročala posebnih problemov. Sumi pa, da gre za težnjo po prikritem zmanjševanju sodnih zaostankov in oviranju odvetnikov kot zastopnikov ljudi. Pobudnik predlaga začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih zakonskih določb.

B.

Pobudnik izpodbija določbe ZPP-D, s katerimi sta bila v ZPP dodana nova peti odstavek 98. člena in drugi odstavek 108. člena, 336. člen ZPP pa je bil v celoti spremenjen. Ustavno sodišče je zato presojalo te določbe ZPP. Pri določanju obsega ustavnosodne presoje je Ustavno sodišče nadalje upoštevalo, da iz pobude jasno izhaja, da jih pobudnik izpodbija le v delu, v katerem se nanašajo na pravdna dejanja, ki jih odvetniki opravljajo v imenu strank pri opravljanju svoje poklicne dejavnosti. To pomeni, da pobudnik peti odstavek 98. člena ZPP izpodbija v celoti, drugi odstavek 108. člena in 336. člen ZPP pa le, kolikor pravni pravili, ki izhajata iz njiju, veljata tudi za opisano poklicno delovanje odvetnikov.[1]

Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Ugoditev pobudnikovemu predlogu mora torej privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja. Zgolj vpliv razveljavitve predpisa na pobudnikov dejanski ekonomski položaj oziroma na njegove ekonomske interese ne zadošča za izpolnitev tega procesnega pogoja.[2] To velja tudi, kadar odvetnik vlaga pobudo v svojem imenu, pravni interes pa utemeljuje z navedbami, da je položaj njegovih strank v pravnih postopkih odvisen od ugodne rešitve pobude.[3]

Pobudnik utemeljuje svoj pravni interes predvsem z navedbami, da bo morda z zavrženjem vloge, ki jo sestavi kot odvetnik, njegovi stranki povzročena zelo velika škoda, sam pa bo za to škodo odškodninsko odgovoren. Na več mestih tudi navaja, da ga izpodbijane določbe postavljajo v slabši položaj kot druge udeležence v pravdnem postopku ter da ga ovirajo in sankcionirajo. S temi trditvami pobudnik ne more izkazati pravnega interesa za presojo drugega odstavka 108. člena in 336. člena ZPP, pa tudi ne za presojo petega odstavka 98. člena ZPP, kolikor se ta določba uporablja tako, da se določena pravdna dejanja odvetnika, ne da bi bil o tem izdan poseben sklep, preprosto ne upoštevajo.[4] Pobudnik je zaradi zaostrene obravnave pravno pomanjkljivih pravdnih dejanj odvetnikov izpostavljen morebitni odškodninski odgovornosti v razmerju do svojih strank. To pomeni, da ima za presojo izpodbijanih določb le ekonomski, torej dejanski interes. V tej točki obrazložitve naštete izpodbijane določbe ZPP po svoji naravi učinkujejo na pravni položaj strank, ki jih odvetnik zastopa, nimajo pa učinka na odvetnikov pravni položaj.

V zvezi s tistim delom petega odstavka 98. člena ZPP, na podlagi katerega sodišče zavrže vlogo odvetnika, ki ni predložil pooblastila, Ustavno sodišče ugotavlja, da izpodbijani predpis v tem delu ne učinkuje neposredno. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07 in OdlUS XVI, 82). Iz razlogov, navedenih v citiranem sklepu, pobudnik (še) ne izkazuje pravnega interesa za oceno ustavnosti izpodbijane določbe niti v tem delu.

Glede na navedeno pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanega zakona. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik Predsednik

Opombe

[1]Pomen 336. člena ZPP je očitno širši. Jezikovna razlaga drugega odstavka 108. člena ZPP, ki govori le o "odvetniku" (in pri tem ne izključuje vlog, ki jih odvetnik vloži v svojem imenu, npr. v sporih, ki nastanejo v pogodbenih razmerjih s strankami) prav tako pripelje do sklepa, da je celoten pomen določbe širši od izpodbijanega dela. Vendar za odločanje Ustavnega sodišča v tej zadevi ni pomembno, da bo sodna praksa navedeno določbo morebiti razlagala bolj restriktivno, saj to pomeni le, da je s pomenom, ki mu pobudnik nasprotuje, vsebina določbe "izčrpana" v celoti, ne le delno.

[2]Sklep Ustavnega sodišča št. U-I-216/08 z dne 23. 9. 2009, objavljeno na spletni strani Ustavnega sodišča <www.us-rs.si>.

[3]Sklep Ustavnega sodišča št. U-I-163/09 z dne 11. 11. 2009, objavljeno na spletni strani Ustavnega sodišča <www.us-rs.si>.

[4]Peti odstavek 98. člena ZPP izrecno določa zavrženje vloge, če ni izkazano pooblastilo, le za tožbo ali pravno sredstvo. Očitno mora sodišče v takem primeru v sklepu o zavrženju kot stranko navesti odvetnika, ne pa osebo, za katero je odvetnik trdil, a ne izkazal, da jo zastopa. V takem primeru odvetniku praviloma ni mogoče odrekati pravnega interesa za izpodbijanje sklepa o zavrženju in zakonske določbe, na kateri temelji, pred Ustavnim sodiščem (če so za to izpolnjeni še drugi pogoji). Uvodni del petega odstavka 98. člena ZPP sodišču nalaga, da "ne dovoli odvetniku, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko". Sodna praksa bo morda izpodbijano določbo razlagala tako, da se uporablja tudi za druga pravdna dejanja, ne le za tožbe in pravna sredstva (glej sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 732/2009 z dne 22. 4. 2009). V takem primeru (za ustno opravljena pravdna dejanja pa niti ne more biti drugače) je mogoče, da sodišča odvetnikovih pravdnih dejanj zgolj ne bodo upoštevala, ne da bi o tem sprejela poseben sklep. V tem delu odvetnik sploh ne more izkazati pravnega interesa za izpodbijanje sporne določbe.