Dopustnost razkritja osebnih podatkov v prekrškovnem postopku

Datum

11.12.2023

Številka

07121-1/2023/1543

Kategorije

Policijski postopki

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 28. 11. 2023 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede dopustnosti razkritja osebnih podatkov v prekrškovnem postopku. Navajate, da ste bili udeleženi v incidentu, na podlagi katerega je prekrškovni organ (policija) posamezniku izdala plačilni nalog, v katerem so bili navedeni tudi vaši osebni podatki. Ker gre za nevarnega posameznika, vas zanima, ali je običajno, da policija razkrije podatke udeleženih oseb v prekrškovnem postopku.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP pojasnjuje, da kot samostojen in neodvisen državni organ lahko opravlja le nadzor nad izvrševanjem pravice do varstva osebnih podatkov in pravice do dostopa informacij javnega značaja, ne more in ne sme pa opravljati presoje pravilnosti ravnanja in odločanja pristojnega državnega organa v skladu z določbami Zakona o prekrških.

Obrazložitev

IP pojasnjuje, da kot samostojen in neodvisen državni organ lahko opravlja le nadzor nad izvrševanjem pravice do varstva osebnih podatkov in pravice do dostopa informacij javnega značaja, ne more in ne sme pa opravljati presoje pravilnosti ravnanja in odločanja pristojnega državnega organa v skladu z določbami Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE in 5/21 – odl. US, v nadaljevanju: ZP-1), zato tudi ne more presojati, ali je v konkretnem primeru razkritje osebnih podatkov oškodovanca v plačilnem nalogu dopustno.

Zakon o prekrških v 57. členu določa, da plačilni nalog vsebuje osebno ime in naslov, EMŠO, če je fizična oseba tujec, pa datum rojstva, državljanstvo, stalno oziroma začasno prebivališče, za odgovorno osebo tudi zaposlitev, za pravno osebo pa naziv in sedež ter matično številko, kraj in čas storitve prekrška, pravno opredelitev prekrška, znesek globe in stroškov postopka ter rok za njihovo plačilo, opozorilo o pravici do plačila globe in stroškov postopka na obroke, da bodo izrečeni globa in stroški postopka, ki ne bodo pravočasno plačani, prisilno izterjani, če globe ne bo mogoče izterjati niti prisilno, pa se bo lahko v skladu z zakonom izvršila z nadomestnim zaporom lahko pa tudi druge podatke v skladu s predpisi.

IP pojasnjuje, da je obseg podatkov, ki jih mora prekrškovni organ (v primeru prekrškov zoper javni red in mir je to policija) navesti v plačilnem nalogu, odvisen od pravne opredelitve prekrška v materialnopravni zakonodaji, v opisanem primeru je pravna opredelitev prekrška najverjetneje navedena v Zakonu o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06 in 139/20, v nadaljevanju: ZJRM). V določenih primerih pravna opredelitev prekrška in njegova konkretizacija na podlagi opisa dejanskega stanja lahko zahtevata tudi navedbo oškodovanca, torej osebe, zoper katero je bil prekršek storjen, zato da se storilcu zagotovi pravica do učinkovite obrambe.

V upanju, da ste dobili odgovor na vaša vprašanja, vas lepo pozdravljamo.

Pripravila

dr. Pika Šarf, Svetovalka IP za mednarodne odnose

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka