Jedro

Enkratna izvedba del (ukrepov) za sanacijo škode, ki jo je povzročila tožeča stranka, opravljena po opominu/pozivu tožene stranke, ne predstavlja pravno upoštevne soposesti ograje.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II.Pravdni stranki trpita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožbeni zahtevek zaradi motenja posesti, s katerim je tožeča stranka zaradi motilnega dejanja z dne 18. 4. 2025,1 zahtevala vzpostavitev prejšnjega stanja, kot je obstajalo pred motenjem (ponovna namestitev odstranjene kovinske rešetkaste konstrukcije, vertikalnih stebrov na še obstoječi betonski zid - temelj ograje), prepoved bodočih motilnih dejanj ter plačilo pravdnih stroškov (točka I izreka). O stroških je odločilo po temelju (da jih mora tožeča stranka povrniti toženi) in da bodo odmerjeni s posebnim sklepom po pravnomočnosti sklepa (točka II izreka).

2.Zoper sklep vlaga pritožbo tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP2. Predlaga, naj višje sodišče pritožbi ugodi, sklep spremeni in ugodi tožbenemu zahtevku ter spremeni odločitev o stroških postopka. Podrejeno se zavzema za razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločitev. Razlogi sodišča o neizkazani (so)posesti tožeče stranke so sami s seboj v nasprotju, sprejeti izključno na podlagi napačno ocenjenih izpovedb strank in prič, dejansko in pravno napačni. Na podlagi izpovedbe zakonitega zastopnika (župana) tožeče stranke je sodišče samo zaključilo, da je tožnica obstoj ograje sprejela kot zatečeno stanje, saj je služila kot razmejitveno znamenje in kot varnostna prepreka pri prehajanju na sosednjo nepremičnino. Kljub temu je (napačno) zaključilo, da tožeča stranka posesti nad ograjo ni izkazala. Dejanske oblasti ni mogoče omejiti zgolj in samo na vzdrževanje oziroma izvajanje določenih posegov na predmetu. Tudi, če tožeča stranka ni izkazala vzdrževanja ograje (pa ga je, saj je ograjo pregledovala, očistila plevela in bršljana, nadzirala njeno stanje, kar so potrdile priče tožnika), to ne pomeni, da ni imela posesti na ograji. Mejno ograjo je uporabljala za izvajanje varstva in varovanja svoje parcele in vseh uporabnikov. Uporabljala jo je kot objekt, ki je jasno pokazal, do kje sme tožeča stranka svojo nepremičnino uporabljati. Sodišče je napačno uporabilo materialno pravo, ker je spregledalo 79. člen SPZ3. Uporaba se ne odraža samo na vzdrževanju in izvajanju posegov, pač pa tudi v sprejemanju in dojemanju ograje kot razmejitvenega objekta. Pomanjkljivo je ocenilo izpovedbe tožeče stranke in njenih prič, ki so v celoti potrdile posest tožeče stranke na ograji. Zmotni so zaključki sodišča, da odstranitev betonskih stebrov in železnih prečk ni povzročila spremembe v načinu uporabe parcele tožeče stranke, oziroma da tožena stranka ni storila motilnega dejanja. Po odstranitvi ograje je temeljna funkcija ograje prenehala. S tem se je bistveno spremenilo stanje uporabe/posesti ograje s strani tožnika. Betonski temelj ograje ne izpolnjuje bistvenega posestnega izvajanja s strani tožnika - preprečitev prehoda/padca ljudi in stvari. Podaja svojo dokazno oceno izpovedb prič in fotografij, ki naj bi potrjevale zmotne nasprotne zaključke sodišča, da lahko tožnica svojo parcelo uporablja enako kot pred posegom. Z ravnanjem toženih strank je bilo jasno poseženo v posest oziroma soposest tožeče stranke, bistveno se je spremenila uporaba, zato ima tožeča stranka pravno varstvo, ki ga uveljavlja v tem postopku. Zmotno je odločeno tudi o protipravnosti ravnanja toženih strank. Neutemeljeni zaključki so sprejeti na podlagi lastne ocene sodišča, brez razlogov, dokazov in brez trditvene podlage. Gre za strokovno vprašanje, o katerem sodišče nima znanj, trditveno in dokazno breme je bilo na toženi stranki. Sodišče ni izvedlo nobenih dokazov, ni postavilo izvedenca, arbitrarno je zaključilo, da so podporni ukrepi, ki jih je izvedla tožeča stranka na ograji pred njeno odstranitvijo, lahko povrnili določeno stabilnost le betonskemu temelju ograje, ne pa višjim delom ograje. Podane so kršitve 8., 7. ter 212. člena ZPP in kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Zaradi napačne odločitve o glavni stvari je posledično napačna odločitev o stroških.

3.Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa. Zahteva povračilo stroškov pritožbenega postopka.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V okviru podane trditvene in dokazne podlage strank je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo pravno relevantna dejstva in pravilno uporabilo določila SPZ o motenju posesti. Dokazna ocena o vseh v pritožbi izpostavljenih materialnopravnih vprašanjih ima oporo v pravilno ocenjenem procesnem gradivu. Izvedeni dokazi so skrbno, vestno in celovito ocenjeni. Na dokaze nasprotne stranke (izvedenec), ki jih tožnica ni predlagala, se ne more sklicevati. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo trdila, da so predhodni posegi tožeče stranke omajali ograjo/ poslabšali njeno stanje. Trditveno in dokazno breme, da njeno ravnaje ni bilo v vzročni zvezi s poslabšanjem stanja ograje, se je preneslo na tožnico. Kršitve 7. in 212. člena ZPP, 8. člena ter kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni.

6.Sodišče prve stopnje je v okviru podane trditvene in dokazne podlage strank po izvedenem dokaznem postopku pravilno ocenilo in presodilo, da tožeča stranka ni dokazala soposesti ograje. Ključne so dejanske ugotovitve, da si je tožnica ob pridobitvi svoje nepremičnine ograjo le površinsko ogledala, da ni imela naloge vzdrževanja ograje in je ni vzdrževala, utrditvene ukrepe na njej (zgolj enkratno dejanje) pa je izvedla šele na poziv toženke potem, ko je ograjo predhodno sama poškodovala pri urejanju svoje nepremičnine.

7.Dejansko stanje o zatrjevani (so)posesti ograje tožeče stranke je pravilno ugotovljeno na podlagi zaslišanja strank in prič tožeče stranke, ogleda in pravilno ocenjenih fotografij. Dokazne ocene sodišča pritožba s svojo dokazno oceno, ki jo ponuja v pritožbi, z ničemer ne omaje. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje dejanskim in pravnim razlogom sodišča prve stopnje v točkah 9-13 sklepa, ki jih ni treba ponavljati. Enkratna izvedba del (ukrepov) za sanacijo škode, ki jo je povzročila tožeča stranka, opravljena po opominu/pozivu tožene stranke, ne predstavlja pravno upoštevne soposesti ograje. Tožbeni zahtevek je zato zavrnjen ob pravilni uporabi uporabi materialnega prava (prvi odstavek 33. člena v zvezi s 25. členom SPZ).

8.Za zavrnitev tožbenega zahtevka zadošča ugotovitev, da tožeča stranka ni dokazala temeljne predpostavke za sodno varstvo posesti - zadnjega stanja posesti na sporni ograji. Zato pritožba ne more uspeti z grajanjem odločitve o neizpolnjenih ostalih predpostavkah za sodno varstvo posesti, ki jih je sodišče obravnavalo in pravilno ugotovilo v okviru ugovorov, ki jih je v posestni pravdi podala tožena stranka (da dejanje tožene stranke ni bilo motilno niti protipravno). V odgovor na pritožbene navedbe zadošča pojasnilo, da pritožbeno sodišče tudi v tem delu pritrjuje dejanskim ugotovitvam, presoji in razlogom sodišča prve stopnje v točkah 15-16 in 17-18 sklepa. Dejanje tožene stranke pri odstranitvi ograje, ki je predstavljala neposredno nevarnost za nepremičnino/posest tožene stranke, ni bilo motilno, ker ni spremenilo stanja in uporabe/posesti nepremičnine tožeče stranke4, niti protipravno, ker je bilo opravljeno v okviru dovoljene samopomoči (31. člen SPZ).

9.Pritožbeni razlogi niso podani. Ker je sklep pravilen in ni obremenjen z uveljavljenimi niti z uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami, je bilo treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (druga točka 365. člena in 353. člen ZPP).

10.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP za tožečo stranko (ker s pritožbo ni uspela, ni upravičena do povračila svojih pritožbenih stroškov) in v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP za toženo stranko (z odgovorom na pritožbo ni prispevala k odločanju na pritožbeni ravni).

-------------------------------

1Odstranitev ograje na celotnem poteku meje med nepremičninama pravdnih strank.

2Zakon o pravdnem postopku, Ur. list RS, št. 26/1999, s spremembami.

3Stvarnopravni zakonik, Ur. list RS, št. 87/2002 s spremembami .

4Na enak način kot prej na svoji nepremičnini uporablja parkirišče; betonski temelj ograje še obstaja, še vedno vizualno in funkcionalno služi kot očitni razmejitveni element med sosednjima parcelama; nivojska betonska razlika med parcelama preprečuje zdrs avtomobilov; višina robnika povprečnega občana odvrača od prehajanja; ni prekinitev/odprtin, ki bi nakazovale/vabile k možnosti peš prehodov.