Jedro

Potrdilo o pravnomočnosti je potrdilo o dejstvih, ki izhajajo iz uradne evidence organa in ga je pristojen izdati in spremeniti le tisti organ, ki ga je izdal, medtem ko so drugi organi na tako potrdilo vezani. V kolikor storilec z odločbo o prekršku dejansko ne bi bil seznanjen, bi bilo pričakovati, da bosta storilec ali njegov zagovornik vložila predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in ustrezno pravno sredstvo, česar pa nobeden od njiju očitno ni storil.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR, v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 13. 1. 2020, ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilčev zagovornik, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka 154. člena Zakona o prekrških - ZP-1). V pritožbi navaja, da je seštevek kazenskih točk sicer točen, vendar prekrška, ki naj bi ga zagrešil 18. 11. 2019, ni zagrešil in odločbe Prometne policije ... z dne 2. 1. 2020 nikoli ni prejel. Poleg tega storilec v obdobju zadnjih dveh let ni presegel 18 kazenskih točk, kot navaja sodišče v sklepu in zato ni pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Zagovornik zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so bile storilcu izrečene po tri kazenske točke s plačilnimi nalogi Postaje prometne policije ... z dne 18. 12. 2018, ki je postal pravnomočen 1. 1. 2019, za prekršek, ki ga je storil 25. 11. 2018, s plačilnim nalogom Specializirane enote za nadzor prometa z dne 26. 2. 2019, ki je postal pravnomočen 9. 3. 2019, za prekršek, ki ga je storil 15. 1. 2019, s plačilnim nalogom Medobčinskega inšpektorata in redarstva Mestne občine ..., Občine ..., Občine .., Občine ..., Občine ..., Občine ..., Občine ... in Občine ... z dne 7. 8. 2019, ki je postal pravnomočen 3. 9. 2019, za prekršek, ki ga je storil 13. 6. 2019, s plačilnim nalogom Policijske postaje ... z dne 25. 1. 2020, ki je postal pravnomočen 4. 2. 2020, za prekršek, ki ga je storil 25. 1. 2020, z odločbo Postaje prometne policije ...z dne 2. 1. 2020, ki je postal pravnomočen 7. 2. 2020, za prekršek po 3. točki, ki ga je storil 18. 11. 2019 ter z odločbo Specializirane enote za nadzor prometa z dne 11. 2. 2020, ki je postala pravnomočna 21. 2. 2020, za prekršek, ki ga je storil 13. 1. 2020. Ugotovitve prvostopenjskega sodišča so skladne s podatki, ki izhajajo iz obvestila o doseženem številu kazenskih točk, ki je podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa, kot tudi z izpisom iz skupne evidence kazenskih točk, sodišče pa je te podatke preverilo s pribavo overjenih fotokopij zgoraj navedenih plačilnih nalogov in odločb o prekrških, ki so opremljeni tudi s potrdili o pravnomočnosti iz izvršljivosti posameznega plačilnega naloga oziroma odločbe o prekršku.

5. Tako se na list. št. 18 do 19 spisa nahaja fotokopija odločbe o prekršku z dne 2. 1. 2020 Postaje prometne policije ..., za katero zagovornik zatrjuje, da je storilec nikoli ni prejel in da prekrška po tej odločbi ni storil. Iz fotokopije sporočila o prispelem pismu na list. št. 19 spisa, ki izkazuje vročitev te odločbe storilcu, izhaja, da je bila navedena odločba o prekršku storilcu vročena s fikcijo vročitve po četrtem odstavku 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) tako, da se šteje, da je bila pošiljka vročena 29. 1. 2020, iz dopisa Postaje prometne policije ... z dne 23. 7. 2020 na list. št. 40 spisa pa izhaja, da storilec zoper to odločbo o prekršku ni vložil nobene vloge, torej zahteve za sodno varstvo, niti do 22. 7. 2020 ni vložil predloga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti navedene odločbe. Tako pritožbeno sodišče v potrdilo o pravnomočnosti, ki ga je izdal pristojni organ, in na katerega je sodišče vezano, nima nobenih pomislekov. Potrdilo o pravnomočnosti je potrdilo o dejstvih, ki izhajajo iz uradne evidence organa in ga je pristojen izdati in spremeniti le tisti organ, ki ga je izdal, medtem ko so drugi organi na tako potrdilo vezani. V kolikor storilec z odločbo o prekršku dejansko ne bi bil seznanjen, bi bilo pričakovati, da bosta storilec ali njegov zagovornik vložila predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in ustrezno pravno sredstvo, česar pa nobeden od njiju očitno ni storil. Pritožbene navedbe o nevročitvi te odločbe o prekršku pa ostajajo zgolj na ravni zatrjevanj, očitki o zmotni ugotovitve dejanskega stanja pa so glede na navedeno neutemeljeni.

6. Neutemeljene pa so tudi pritožbene navedbe, da sodišče storilcu ne bi smelo izreči prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ker ni presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu. S temi navedbami zagovornik smiselno uveljavlja zmotno uporabo materialnih določb ZP-1. Tretji odstavek 22. člena ZP-1 namreč določa, da sodišče storilcu, ki v obdobju dveh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu, izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel veljavno vozniško dovoljenje na dan storitve prekrška, s katerim je dosegel 18 kazenskih točk. Sodišče prve stopnje je v petem odstavku obrazložitve izpodbijanega sklepa sicer res pomotoma zapisalo, da je storilec presegel 18 kazenskih točk, vendar gre pri tem zgolj za očitno pisno pomoto, ki na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa ne vpliva, saj je iz citiranega tretjega odstavka 22. člena ZP-1 jasno razvidno, da se prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče že ob doseženem številu 18 kazenskih točk. 7. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo storilčevega zagovornika kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

8. Ker storilčev zagovornik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče storilcu naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR v skladu s prvim odstavkom 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1), ki jo je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.