Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sodba II Cpg 706/2020

ECLI:SI:VSLJ:2020:II.CPG.706.2020 Gospodarski oddelek

gospodarski spor majhne vrednosti obligatornost glavne obravnave nedovoljeni pritožbeni razlogi zmota ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Višje sodišče v Ljubljani
11. december 2020
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Pravna teorija in sodna praksa sta si enotni, da ni mogoče šteti, da dokazni predlog za zaslišanje stranke ali priče vsebuje tudi predlog za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče dokaznemu predlogu ugodilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženka v osmih dneh plačati tožnici 1.339,82 EUR s pripadki (I. točka izreka) in ji povrniti njene stroške izvršilnega postopka v znesku 44,00 EUR s pripadki (II. točka izreka). Ugotovilo je, da stranki že več let poslovno sodelujeta tako, da toženka pri tožnici naroča blago. Tako je tožnica toženki dobavila ploskovni material (surovo in oplemeniteno iverko, vezane plošče, MDF), furnir, žagan les in drugo. Za to blago, ki je bilo toženki dobavljeno z dobavnico z dne 17. 6. 2019 (A2) je tožnica toženki 18. 6. 2018 po elektronski pošti poslala račun (A1). Dokaz, da je toženka račun prejela, pa je tožnica podkrepila z izpisom iz sistema poslanih računov (A8). Račun je bil izdan v znesku 1.711,82 EUR. Ker pa ga je toženka po tistem, ko jo je tožnica dvakrat opozorila (z opominom z dne 17. 10. 2019 in 12. 11. 2019), delno poravnala, od nje zahteva le še 1.339,82 EUR. Ker toženka ni prerekala navedb tožnice, da sta več let poslovno sodelovali, poleg tega pa je vtoževani račun delno že poravnala, pri čemer je podpisala tudi dobavnico, je sodišče tožbenemu zahtevku ugodilo. Svojo odločitev pa je oprlo na določilo 435. člena OZ, ki v prvem odstavku definira pojem prodajne pogodbe.

2. Proti tej sodbi se je toženka pravočasno pritožila. Pritožbenega razloga ni citirala, iz obrazložitve pritožbe pa izhaja, da uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Navedla namreč je, da obveznost zanjo ni nastala, da računa tožnice ni prejela in vztrajala pri zaslišanju direktorja in računovodkinje toženke.

3. Pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP), saj niti v okviru uradnega preizkusa ni zasledilo nobene kršitve iz drugega odstavka 350. člena ZPP.

4. Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor vodilo po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen ZPP). Sodbo, izdano v takem postopku, je mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve postopka (prvi odstavek 458. člen ZPP). Iz tega izhaja, da je pritožbeno sodišče na dejansko stanje, kot je povzeto v 1. točki obrazložitve te sodbe, vezano.

5. Navedbe toženke so ves čas enake: da tožnici ničesar ne dolguje in da ni prejela računa. V prvi vlogi z dne 4. 12. 2019, ki jo je bila toženka vložila v tem postopku (ugovor zoper sklep) je upnika (tožnico) tudi pozvala, naj najprej pojasni, na podlagi česa terja od toženke iztoževani znesek. Takrat je predlagala tudi zaslišanje direktorja in računovodkinje toženke. Po tistem, ko je v prvi pripravljalni vlogi tožnica dopolnila svoje navedbe, pa toženka pri zaslišanju predlaganih oseb ni več vztrajala.

6. Kot je zgoraj pojasnjeno, z uveljavljanjem pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v tem pritožbenem postopku ni mogoče uspeti. Zmotno pa je pritožbeno stališče, da predlog za zaslišanje strank in prič implicitno vsebuje tudi predlog za izvedbo glavne obravnave. Kaj takega iz ZPP ne izhaja. Kdaj mora sodišče prve stopnje izvesti glavno obravnavo, je predpisano v 454. členu ZPP. Sodišče prve stopnje pa je (pravilno) presodilo, da je o tožbenem zahtevku možno odločiti že na podlagi pisnih dokazov in pravilno ugotovilo, da nobena od strank ni zahtevala izvedbe naroka. Pravna teorija in sodna praksa sta si enotni, da ni mogoče šteti, da dokazni predlog za zaslišanje stranke ali priče vsebuje tudi predlog za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče dokaznemu predlogu ugodilo1. Zato tudi smiselno uveljavljana absolutna bistvena kršitev določil pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ni podana.

7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, saj nobena stranka povrnitve svojih stroškov pritožbenega postopka ni zahtevala.

1 Npr. II Cpg 146/2018 z dne 20. 6. 2018, II Cpg 702/2014 z dne 24. 9. 2014 in druge

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia