27. 3. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata 9. marca 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št VIII Ips 233/2005 z dne 28. 2. 2006 se ne sprejme, v delu, v katerem se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Disciplinski organ tožene stranke je spoznal pritožnika za odgovornega štirih hujših disciplinskih kršitev delovnih obveznosti, za kar mu je izrekel disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Ugovor pritožnika je drugostopenjski organ delodajalca zavrnil. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo pritožnikovemu tožbenemu zahtevku za razveljavitev disciplinskih sklepov tožene stranke in izpodbijana sklepa spremenilo tako, da je pritožnika oprostilo disciplinske odgovornosti za dve hujši disciplinski kršitvi, disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja pa pogojno odložilo za dobo enega leta. Na pritožbo tožene stranke je Višje sodišče sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da je spoznalo pritožnika za odgovornega tudi tretje očitane disciplinske kršitve, glede pogojne odložitve disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja pa je odločitev sodišča prve stopnje potrdilo. Vrhovno sodišče je ugodilo reviziji tožene stranke in sodbo sodišča druge stopnje spremenilo tako, da je pritožbi tožene stranke ugodilo in pritožnikov tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepov disciplinskih organov tožene stranke ter na ugotovitev obstoja delovnega razmerja zavrnilo.

2.Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper sodbo Vrhovnega sodišča. V ustavni pritožbi navaja, da je prišlo v njegovem primeru do grobe kršitve 33. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (Uradni list RS, št. 39/93 – v nadaljevanju SKPG), v skladu s katerim bi se lahko disciplinski postopek zoper njega kot sindikalnega zaupnika začel le ob soglasju sindikata. V zvezi s tem se sklicuje na pravico do sindikalne svobode iz 76. člena Ustave in na Konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 87 o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic (Uradni list FLRJ-MP, št. 8/58 in Uradni list RS, št. 54/92, MP, št. 15/92 – Konvencija MOD št. 87) ter Konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja (Uradni list FLRJ-MP, št. 11/58 in Uradni list RS, št. 54/92, MP, št. 15/92 – Konvencija MOD št. 98). Meni, da je bil šikaniran zaradi opravljanja sindikalne dejavnosti. Uveljavlja tudi kršitev določb pravdnega postopka. Po mnenju pritožnika bi moralo namreč Vrhovno sodišče zaradi pomanjkanja pravnega interesa revizijo tožene stranke zavreči. Sodiščem tudi očita, da o zadevi niso odločila brez nepotrebnega odlašanja. V dopolnitvi ustavne pritožbe z dne 29. 5. 2006 zatrjuje še kršitev določb 8., 15., 16. in 22. člena Ustave ter 19. in 21. člena Splošne deklaracije človekovih pravic (Človekove pravice, Zbirka mednarodnih dokumentov, I. del, Univerzalni dokumenti, Društvo za ZN za Republiko Slovenijo, Ljubljana, 1995, str. 1 – 7).

B.

3.Pritožnik meni, da bi moralo Vrhovno sodišče zaradi pomanjkanja pravnega interesa revizijo tožene stranke zavreči. Takšne navedbe po vsebini pomenijo ugovor nepravilne uporabe določb pravdnega postopka in same po sebi ne morejo utemeljiti ustavne pritožbe. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) namreč Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Z očitki, da se upoštevaje 33. člen SPKG disciplinski postopek zoper pritožnika kot sindikalnega zaupnika brez soglasja sindikata sploh ne bi smel začeti in da je bil šikaniran zaradi sindikalne dejavnosti, nasprotuje pritožnik odločitvi sodišč v delu, v katerem so ga spoznala za odgovornega treh hujših disciplinskih kršitev. Teh njegovih navedb Ustavno sodišče ni moglo upoštevati. Po prvem odstavku 51. člena ZUstS se lahko namreč ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva, zoper odločitev sodišča prve stopnje, da se ga spozna za odgovornega dveh hujših disciplinskih kršitev, pa se pritožnik ni pritožil. Prav tako ni vložil revizije zoper sodbo Višjega sodišča, s katero je to sodišče spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, tako da je spoznalo pritožnika za odgovornega tudi tretje očitane hujše disciplinske kršitve. Revizijo v tej zadevi je vložila samo tožena stranka in sicer glede odločitve o izrečenem disciplinskem ukrepu prenehanja delovnega razmerja, ki sta ga nižji sodišči pogojno odložili za dobo enega leta, Vrhovno sodišče pa je sodbo Višjega sodišča v tem delu spremenilo.

5.Ustavno sodišče tudi ni upoštevalo navedb pritožnika iz dopolnitve ustavne pritožbe, ker je bila vložena po preteku šestdesetdnevnega roka za vložitev ustavne pritožbe (prvi odstavek 52. člena ZUstS). Izpodbijana sodba Vrhovnega sodišča je bila namreč pooblaščencem pritožnika vročena 20. 3. 2006, dopolnitev ustavne pritožbe pa je bila vložena 29. 5. 2006.

6.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

7.Pritožnik uveljavlja tudi kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz prvega odstavka 23. člena Ustave v že končanem delovnem sporu. Od 1. 1. 2007 ureja varstvo te pravice Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (Uradni list RS, št. 49/06 – ZVPSBNO). Glede na to, da Ustavno sodišče ni pristojno presojati morebitnih kršitev človekovih pravic, ki nastanejo neposredno z ravnanjem ali opustitvijo dolžnega ravnanja sodišča, je bilo treba ustavno pritožbo v tem delu zavreči.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prvega odstavka 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena in prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan