Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata 30. novembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 4109/2005 z dne 19. 10. 2005 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani št. I 1999/11067 z dne 12. 7. 2005 se ne sprejme.
1.V izvršilnem postopku je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo na računu pritožnika (tedaj dolžnika) pri organizaciji za plačilni promet ter izvršbo z rubežem in prenosom pritožnikove plače. Pritožbi pritožnika je prvostopenjsko sodišče zavrglo. Višje sodišče je zavrnilo pritožbo zoper odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrženju pritožb pritožnika.
2.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev 14., 22. in 23. člena Ustave. Natančno opisuje potek različnih pravnih postopkov. Trdi, da mu sklep o dovolitvi izvršbe v obravnavanem postopku ni bil vročen, niti z njim ni bil seznanjen. Upnik naj ga tudi nikoli ne bi obvestil o kakršnemkoli dolgu.
3.V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba pogoja.
4.Odločitev sodišč (tudi če bi bile z njo kršene človekove pravice – glede tega se Ustavnemu sodišču ni treba opredeljevati) pritožniku ne more povzročiti pomembnejših posledic. Predmet izvršilnega postopka, v katerem so bili izdani izpodbijani sklepi, je dolžnikova obveznost plačati 15.673,88 SIT. Po oceni Ustavnega sodišča plačilo navedenega zneska očitno ne ustreza standardu pomembnejših posledic. Zato zadeva za pritožnika ne more imeti takšnega pomena, da bi se z njo poleg dveh instanc rednega sodstva moralo ukvarjati še Ustavno sodišče kot najvišji organ sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
5.Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku z ustavno pritožbo omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (prvi odstavek 50. člena ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj, pač pa le pravnih vprašanja ustavnopravnega pomena. Takšnih vprašanj pa v obravnavani zadevi ni.
6.Glede na to Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić