Jedro

V obravnavanem primeru niso bili podani pogoji za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku, saj v primeru, da trditve stranke na obrazcu prošnje za dodelitev BPP niso skladne s podatki v uradnih evidencah, to pomeni, da obstaja odprto vprašanje, kakšno je resnično dejansko stanje. Zato je mogoče o strankini vlogi odločiti šele v primeru, če se ji predhodno omogoči, da se izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Podpredsednice Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 209/2019 z dne 31. 1. 2019 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika (v nadaljevanju tudi prosilec) za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v kazenskem postopku, ki se pod opr. št. III K 10234/2017 vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani.

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe toženka pojasnjuje, da je do BPP upravičena oseba, ki, glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine, brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka (13. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči, v nadaljevanju ZBPP). Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca, pri čemer se BPP ne odobri samski osebi ali družini, ki razpolaga s premoženjem, ki presega mejni znesek 18.852,00 EUR, določen v prvem odstavku 27. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Na podlagi potrdil iz švicarskega trgovinskega registra z dne 8. 12. 2016 oziroma trgovinskega registra kantona Zug z dne 31. 1. 2019 za podjetje A. je toženka ugotovila, da je prosilec lastnik do 100% poslovnega deleža v tej družbi (prej: B.). Za vrednost družbe je bil vzet njen delniški kapital v višini 100.000,00 CHF, kar preračunano po tečaju Banke Slovenije znaša 87.650,10 EUR. Delež v družbi je toženka upoštevala kot premoženje prosilca. Prosilcu je bilo zaradi istega razloga izdanih več zavrnilnih odločb (nazadnje Bpp 349/2018 z dne 7. 3. 2018), pri čemer se je prosilec vedno neuspešno izgovarjal na okoliščino, da ni lastnik družbe. Zato prosilca ni bilo potrebno znova seznanjati s temi ugotovitvami in ga pozivati k opredelitvi. Premoženje v obliki deleža v gospodarski družbi po določbi 27. člena ZSVarPre izključuje pravico prosilca do BPP, saj presega višino mejnega zneska 18.852,00 EUR, zato je bila prošnja zavrnjena.

3. Tožnik vlaga tožbo v kateri navaja, da je toženka nepravilno in nepopolno ugotovila dejansko stanje ter zmotno uporabila materialno pravo. Toženka je spregledala dejstvo, da je bila dne 22. 12. 2017 družba z omejeno odgovornostjo B. preoblikovana v delniško družbo A. Iz izpisa trgovinskega registra kantona Zug z dne 31. 1. 2019 za podjetje A. ne izhaja, da je tožnik do 100% lastnik poslovnega deleža v tej družbi. Tožnik ni imetnik niti ene delnice delniške družbe A., je pa član uprave te delniške družbe. Za postopek ugotavljanja upravičenosti do BPP so irelevantna potrdila švicarskega trgovinskega registra z dne 8. 12. 2016, saj ne predstavljajo dejanskega stanja na dan vložitve prošnje BPP tožnika. Prav tako so irelevantne ugotovitve toženke, da je bilo tožniku že izdanih več zavrnilnih odločb (nazadnje Bpp 349/2018 z dne 7. 3. 2018), saj je bilo v trenutku izdaje teh odločb tožnikovo dejansko in premoženjsko stanje bistveno drugačno. Tožnik je od dne 5. 6. 2018 dalje v postopku osebnega stečaja, odtlej pa mu je bilo izdanih več ugodilnih odločb v zadevah BPP. Kolikor bi bil res 100% lastnik poslovnega deleža v družbi A., potem bi bil ta poslovni delež del stečajne mase. Vztraja, da nima poslovnega deleža v delniški družbi A., zato toženka ne bi smela upoštevati delniškega kapitala družbe v višini 87.650,10 EUR. Delniški kapital namreč predstavlja vplačila delničarjev in je premoženje delniške družbe A. in ne premoženje tožnika. Tožnik sodišču predlaga, da sodbo razveljavi (pravilno: odpravi; opomba sodišča) in vrne toženki v novo odločanje ter ji hkrati naloži povračilo stroškov postopka.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, sodišču pa je poslala upravne spise.

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP, ker vrednost njegovega premoženja presega cenzus za pridobitev BPP, ki je ob odločanju znašal 18.852,00 EUR. Toženka je, ob upoštevanju vrednosti premoženja na podlagi potrdil iz švicarskega trgovinskega registra z dne 8. 12. 2016 oziroma trgovinskega registra kantona Zug z dne 31. 1. 2019, za družbo A. zaključila, da je tožnik lastnik do 100% kapitala v tej družbi, za vrednost družbe vzela njen delniški kapital v višini 87.650,10 EUR in delež v družbi v tej višini upoštevala kot premoženje tožnika.

7. Toženka je v navedeni zadevi odločala v skrajšanem ugotovitvenem postopku, saj je o prošnji za dodelitev BPP, katero je prejela 25. 1. 2019, odločila že z odločbo z dne 31. 1. 2019, pri čemer je pri svoji odločitvi upoštevala le podatke v zvezi s tožnikovo udeležbo v kapitalu družbe A., ki jih je pridobila sama iz uradnih evidenc. Pri tem toženka tožniku pred izdajo izpodbijane odločbe ni dala možnosti, da se izjasni o teh ugotovitvah, kljub temu, da so bile njene ugotovitve glede premoženja tožnika drugačne, kot je to izhajajo iz tožnikove prošnje za dodelitev BPP. Skladno s tretjim odstavkom 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih določenih z zakonom.

8. Po mnenju sodišča v obravnavanem primeru niso bili podani pogoji za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku, saj v primeru, da trditve stranke na obrazcu prošnje za dodelitev BPP niso skladne s podatki v uradnih evidencah, to pomeni, da obstaja odprto vprašanje, kakšno je resnično dejansko stanje. Zato je mogoče o strankini vlogi odločiti šele v primeru, če se ji predhodno omogoči, da se izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe.

9. Toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je bilo tožniku izdanih že več zavrnilnih odločb, ki so pravnomočne (nazadnje v zadevi Bpp 349/2018 z dne 7. 3. 2018), v katerih se je tožnik neuspešno izgovarjal na okoliščino, da ni lastnik družbe, in v katerih je imel možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, zato ni bilo potrebno tožnika seznanjati s temi po vsebini enakimi ugotovitvami in ga pozivati k opredelitvi. Sodišče opozarja, da je odločba Bpp 349/2018 datirana na marec 2018, kar pomeni, da je lahko od takrat dejansko in premoženjsko stanje tožnika bistveno drugačno, na kar opozori tudi tožnik v tožbi.

10. V postopku pred izdajo izpodbijane odločbe glede na predhodno navedeno niso bila upoštevana relevantna pravila postopka. Zaradi ugotovljene bistvene kršitve pravil postopka je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter zadevo vrnilo upravnemu organu v ponovni postopek. V ponovljenem postopku bo morala toženka tožniku dati možnost, da se izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za dodelitev BPP, ter ugotoviti dejansko stanje na podlagi tožnikovih izjav in dokaznih predlogov v postopku in na podlagi vseh ostalih dokazil. 11. Sodišče je v skladu z prvo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

12. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.