Jedro

Ker toženec avtomobila ni pripravil tako, da bi ga tožnik lahko prevzel, niti ga ni pripravil v dodatnem roku, je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da toženec svoje obveznosti ni izpolnil zaradi česar je bila pogodba zaradi razlogov na strani toženca razvezana.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo tožencu plačilo 600 EUR tožniku, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 29. 3. 2019 dalje do plačila (I. točka izreka). V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Tožencu je naložilo, da je dolžan povrniti tožniku 978,24 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude skupaj z zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec. Pritožuje se laično brez navedb pritožbenih razlogov. Navaja, da je zaradi prostorske stiske prodajal avto oldtimer ..., na potrdilu pa ni bilo napisano, da bi kupec poleg avta kupoval tudi vse dele. Podaja pripombe na postopek, saj je sodnica, kljub temu, da so se pred obravnavo pogovarjali štirje, okarala le toženca, da je preglasen. Sodnica je med obravnavo opozarjala le toženca in ni dovolila, da bi se zapisalo vse, kar je povedal. Zaradi oddaljenosti dogodka je razumljivo, da je kaj tudi pozabil. Od datuma pogodbe je poteklo že več kot pet let, kar pomeni, da je zadeva zastarala. Kupec je imel v tem času kadarkoli možnost priti, pobirati dele in odpeljati avto. Očita, da sodišče ni upoštevalo njegovega slabega zdravstvenega stanja in navaja, katere bolezni ima.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tem primeru gre za postopek v sporih majhne vrednosti, saj vtoževani znesek ne presega 2.000 EUR. V teh postopkih sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (prvi odstavek 458. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Tožena stranka v pritožbi sicer ne uveljavlja pritožbenih razlogov, dejansko pa graja prvostopenjsko odločitev in uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zatrjuje, da ni ničesar dolžna. Teh pritožbenih trditev pa pritožbeno sodišče ne more upoštevati, saj gre za pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

6. Na podlagi ugotovitev prvostopenjskega sodišča o 26. 12. 2013 sklenjeni kupoprodaji avtomobila oldtimer ..., o plačilu are v višini 300 EUR, o dogovoru o tem, da bo tožnik vozilo prevzel 2. 1. 2014, toženec pa bo od 26. 12. 2013 do 2. 1. 2014 avto pripravil za prevzem tako, da bo na enem mestu pripravil dele za pregled in prevzem, ter o tem, da se je tožnik dogovora držal in prišel k tožencu na prevzem, toženec pa do 2. 1. 2014 avtomobila ni pripravil tako, da bi ga tožnik lahko prevzel, niti ga ni pripravil v dodatnem roku, je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da toženec svoje obveznosti ni izpolnil zaradi česar je bila pogodba zaradi razlogov na strani toženca razvezana. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je tudi pravilen zaključek, da tožnik upravičeno zahteva vrnitev dvojne are (drugi odstavek 65. člena Obligacijskega zakonika; OZ).

7. Pritožbeno sklicevanje na zastaranje je argumentirano zavrnilo že prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodbi (10. točka obrazložitve izpodbijane sodbe) in pravilno ugotovilo, da je bila tožba, ki je bila vložena 24. 12. 2018, vložena v roku petih let od sklenitve pogodbe 26. 12. 2013 in zato zahtevek ni zastaral. 8. Pritožbene trditve o postopkovnih kršitvah in neenakem obravnavanju strank so nekonkretizirane in neizkazane ter kot take neupoštevne. Pritožbene navedbe o toženčevem slabem zdravstvenem stanju na pravilnost izpodbijanega sklepa ne vplivajo. Ostale pritožbene navedbe za odločanje niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

9. Pritožbeno sodišče je še preizkusilo, ali je podana kakšna bistvena kršitev določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in ali je materialno pravo pravilno uporabljeno. Takšen preizkus pokaže, da prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, prav tako je glede na ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo pravilno uporabljeno. Podan ni noben uveljavljani niti dovoljeni pritožbeni razlog, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo (353. člen ZPP).

10. Pritožnik s pritožbo ni uspel, tožnik pa z odgovorom na pritožbo ni pripomogel k rešitvi zadeve, zato vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (154., 155. in 165. člen ZPP).