Jedro

Pritožba neutemeljeno izpostavlja, da pri ocenjevanju niso bili upoštevani zahtevani kriteriji za ocenjevanje, da ti kriteriji niso vsebinsko obrazloženi, da ocenjevalec ocene ni utemeljil s primeri ter da ni upoštevano tožničino dejansko delo in odnos do dela.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepa komisije tožene stranke, št. ... z dne 31. 3. 2021 in ocenjevalnega lista za oceno delovne uspešnosti tožnice v ocenjevalnem obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2020 z dne 19. 2. 2021 ter da se tožnico za leto 2020 (v ocenjevalnem obdobju od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2020) oceni odlično oziroma se zahteva tožnice za preizkus ocene delovne uspešnosti vrne toženki v ponovno odločanje in da je toženka dolžna oceniti delovno uspešnost tožnice v ocenjevalnem obdobju od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2020 skladno z ZSPJS in Uredbo o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (točka I izreka). Odločilo je, da tožnica sama krije svoje stroške postopka in da je dolžna toženki povrniti vse njene stroške postopka (točka II izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da obrazložitev izpodbijane sodbe ne vsebuje ustrezne dokazne ocene izvedenih dokazov, da je sodišče zgolj izvedlo številne listinske dokaze in zaslišalo priče, vendar te zgolj povzema, dokazne ocene pa ne opravi. Sodba tudi ni obrazložena na način, ki bi omogočal ustrezen preizkus v smislu kriterijev ocenjevanja v skladu z Uredbo o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede. Sodba ne vsebuje razlogov za dano oceno, zaslišani ocenjevalec ni znal opisati nobenega konkretnega primera, na podlagi katerega se je odločil za podajo ocene, kar kaže, da je šlo očitno za podajo ocene po občutku. Tudi sama ocena toženke za leto 2020 ne dosega standarda obrazloženosti in temelji zgolj na podlagi analize poročila o opravljenem nadzoru za mesec julij 2020, ko je bila tožnica na delovnem mestu prisotna le 7 dni, moralo pa bi se ocenjevati celoletno tožničino delo. Tudi sklep komisije za preizkus ocene je spisan na hitro in več ali manj prepisan iz zapisnika komisije. Pritožba nadalje pojasnjuje namen letne ocene in navaja, da v obravnavanem primeru niso bili upoštevani zahtevani kriteriji za ocenjevanje, tožničino dejansko delo in odnos do dela, saj je delo ves čas opravljala visoko nad pričakovanji, zato bi morala za leto 2020 prejeti oceno odlično. V tej zvezi še izpostavlja, da se tudi njeno delo v primerjavi z letom 2019, ko je bila ocenjena odlično in z letom 2021, ko je bila ocenjena prav dobro, ni nič spremenilo, zato ni razloga, da za leto 2020 ne bi bila ocenjena z oceno odlično. Tožnica primeroma v pritožbi navaja več dogodkov pri delu, za katere meni, da je delo opravila visoko nad pričakovanji in zato prejela več pohval. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, oziroma da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje ter da toženki naloži stroške postopka. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje in sprejelo materialnopravno pravilno odločitev.

5. Tožnica je bila za leto 2020 ocenjena z oceno delovne uspešnosti dobro. Ocena dobro pomeni dobro opravljeno delo, to je v skladu s pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja (šesti odstavek 2. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede - Uredba; Ur. l. RS, št. 51/2008 in nasl.), ki so določeni v prvem odstavku 17. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS; Ur. l. RS, št. 56/2002 in nasl.).

6. Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da sodba ni ustrezno obrazložena oziroma, da ne vsebuje ustrezne dokazne ocene izvedenih dokazov in razlogov za dano oceno. Sodišče prve stopnje je izvedlo vse predlagane dokaze, jih ocenilo vsakega posebej in vse skupaj ter na podlagi dokazne ocene ugotovilo pravilno dejansko stanje. Dokazna ocena je skladna z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP, zato v tej smeri očitana procesna kršitev iz prvega odstavka 339. člena v zvezi z 8. členom ZPP ni podana. Na podlagi vseh izvedenih dokazov je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da sta ocena in sklep komisije ustrezno obrazložena, da se je delo tožnice v primerjavi z delom v letu 2019 (ko je bila ocenjena odlično) spremenilo, da tožnica dela v letu 2020 ni opravljala nad pričakovanji in tudi ne visoko nad pričakovanji ter da je bilo pri delu tožnice v letu 2020 ugotovljenih več pomanjkljivosti, pri ocenjevanju tožnice v mesecu juliju 2020 pa je bilo ustrezno upoštevano, da je bila tožnica na delu le 7 dni. Sodišče prve stopnje je na podlagi teh ugotovitev zaključilo, da je ocena „dobro“ za delovno uspešnost tožnice v letu 2020 pravilna in zakonita. Ugotovitve prvostopenjskega sodišča so zadostno obrazložene, da je omogočen ustrezen preizkus tudi v smislu kriterijev ocenjevanja v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZSPJS in Uredbo.1 Iz obrazložitve prvostopenjske sodbe izhajajo ugotovitve o pomanjkljivi samostojnosti tožnice pri delu, pomanjkljivi zanesljivosti, neupoštevanju navodil in o pomanjkljivostih, ki vplivajo na organizacijo dela (16. točka obrazložitve sodbe). Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev utemeljilo s povsem jasno argumentiranimi razlogi, v okviru katerih se je opredelilo do vseh bistvenih navedb, zato ni podana v pritožbi smiselno uveljavljana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kot tudi ne bistvena kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbene navedbe v tej smeri je mogoče razumeti le kot nestrinjanje tožnice z dejanskimi ugotovitvami sodišča prve stopnje.

7. Pritožba nadalje neutemeljeno navaja, da sta neustrezno obrazložena tudi ocena in sklep komisije za preizkus ocene, in da bi morala utemeljitev ocene obsegati bolj podrobno razlago kriterijev, da bi se tožnica lahko seznanila z razlogi za oceno. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da obrazložitev ocene, kot izhaja iz ocenjevalnega lista (priloga A1), vsebuje temeljne razloge za oceno, pomembne za odločitev, ter da ocenjevalni list ni namenjen natančnemu pojasnjevanju dela javnega uslužbenca po vseh kriterijih, temveč se od delodajalca zahteva, da na ocenjevalnem listu zgolj na kratko utemelji oceno, delodajalec pa lahko oceno delovne uspešnosti dodatno obrazloži v postopku preizkusa ocene (sodba VDSS Pdp 587/2021) in še v sodnem postopku (odločbe VDSS Pdp 492/2021, Pdp 892/2015, Pdp 97/2015 in druge), kar je toženka tudi storila. Tudi sklep komisije za preizkus ocene z dne 31. 3. 2021 je ustrezno sestavljen in povsem zadostno obrazložen. Pravilno in skladno s sodno prakso (sklep VSRS VIII Ips 36/2021) pa je tudi stališče prvostopenjskega sodišča, da postopek pred komisijo za preizkus ocene ni formaliziran niti po ZSPJS niti po Uredbi.

8. Bistvo pritožbenih očitkov se nanaša na izpodbijanje dejanskega stanja, vendar pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo odločilna dejstva ter pravilno presodilo, da je ocena delovne uspešnosti za leto 2020 (dobro) utemeljena. Pritožba neutemeljeno izpostavlja, da pri ocenjevanju niso bili upoštevani zahtevani kriteriji za ocenjevanje, da ti kriteriji niso vsebinsko obrazloženi, da ocenjevalec ocene ni utemeljil s primeri ter da ni upoštevano tožničino dejansko delo in odnos do dela. Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da niti iz tožničine trditvene podlage (upoštevaje tudi njen ugovor zoper oceno) niti iz ugotovitev dokaznega postopka ne izhaja, kaj in kdaj naj bi tožnica opravila nad pričakovanji glede na zadolžitve njenega delovnega mesta. Na podlagi izvedenih dokazov pa je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je na oceno tožnice v letu 2020 vplivalo več pomanjkljivosti pri delu tožnice, kar je toženka upoštevala v okviru relevantnih kriterijev ocenjevanja po Uredbi kot so samostojnost, zanesljivost in organizacija dela. Tako je npr. ugotovilo, da je tožnica potrebovala dodatna navodila za delo tudi pri utečenih, rutinskih opravilih, kar ni bilo v skladu s pričakovano samostojnostjo pri delu, da je pomanjkljiv prenos informacij podrejenim omajal njeno zanesljivost pri delu, da je nezadostno izvajala razgovore z zaprtimi osebami in da ni upoštevala danih navodil. Te pomanjkljivosti v delu tožnice je ocenjevalec A. A. opredelil tudi s konkretnimi primeri v svoji izpovedi pred sodiščem. Iz izvedenih dokazov tako ne izhaja, da bi bila tožnici ocena dana „po občutku“ oziroma, da bi bila podana kakršnakoli okoliščina, ki bi vplivala na objektivnost ali nepristranskost ocene.

9. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem prvostopenjskega sodišča, da prejeta pohvala za opravljeno delo še ne pomeni, da je tožnica delo opravila nad pričakovanji. Prvostopenjsko sodišče se je pri tem oprlo na izpoved ocenjevalca A. A., da je pohvala lahko dana tudi za delo, ki je opravljeno v okviru pričakovanj (enako izhaja tudi iz izpovedi priče B. B.).

10. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da ocena toženke temelji zgolj na podlagi analize poročila o opravljenem nadzoru za mesec julij 2020, ko je bila tožnica na delovnem mestu prisotna le 7 dni. Tako iz analize poročila o opravljenem nadzoru (priloga B9) kot iz izpovedi ocenjevalca A. A. izhaja, da je pri ocenjevanju tožnice v tem mesecu bila upoštevana prisotnost in tožničino delo zgolj 7 dni, vendar pa da so bile v tožničinem delu tudi za te dni ugotovljene nekatere pomanjkljivosti, ki so vplivale na oceno tožničinega dela. Sicer pa iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da dana ocena temelji na celoletnem ocenjevanju tožničinega dela in ne zgolj na podlagi tožničinega dela v mesecu juliju 2020. 11. Pritožba tudi neutemeljeno izpostavlja, da bi morala biti tožnica ocenjena z oceno odlično zato, ker se njeno delo v primerjavi z letom 2019 (ko je bila ocenjena z oceno odlično) in letom 2021 (ko je bila ocenjena z oceno prav dobro) ni nič spremenilo. Iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča namreč izhaja, da so se navodila za delo operativnih vodij, v katerih vlogi je bila tožnica, v letu 2020 spremenila, kar pomeni, da se je v tem letu moral spremeniti tudi tožničin način dela, zato je bila utemeljeno ocenjena drugače kot v letih 2019 in 2021. Prvostopenjsko sodišče je izpodbijano oceno tožničinega dela zadostno vsebinsko preverilo ter ugotovilo, kako in po katerih kriterijih je bila tožnica ocenjena. Na tej podlagi je ugotovilo, da je ocena „dobro“ za leto 2020 pravilna, zato je tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.

12. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).

1 Kriteriji za ocenjevanje javnih uslužbencev so določeni v prvem odstavku 17. člena ZSPJS, podrobno opredelitev po elementih delovne uspešnosti pa vsebuje Priloga III Uredbe (tretji odstavek 3. člena Uredbe). Delovna uspešnost se ocenjuje upoštevaje rezultate dela, samostojnost, zanesljivost, ustvarjalnost in natančnost pri opravljanju dela, kvaliteta sodelovanja in organizacija dela ter druge sposobnosti v zvezi z opravljanjem dela.