Jedro

Če prvostopni sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, ga je treba razveljaviti, saj njegove pravilnosti in zakonitosti ni mogoče presoditi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo za izdajo začasne odredbe po določbah 2. odstavku 32. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US), ki jo dne 12.6.2007 vložila tožeča stranka v zvezi s svojo istočasno vloženo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 9.5.2007. S to odločbo je tožena stranka na pritožbo tožeče stranke odpravila 4. točko izreka odločbe Inšpektorata za okolje in prostor, Območne enote Kranj z dne 20.4.2007, ter jo nadomestila z novo 4. točko, v ostalem pa je pritožbo zvrnila. S prvostopno odločbo je prvostopni organ odločil, da mora tožeča stranka takoj po prejemu te odločbe ustaviti gradnjo zaščitne ograje v skupni dolžni približno 300 m in v višini od 1,8 do 2 m na tam navedenih zemljiščih v k.o... (1. točka); da mora tožeča stranka do 15.5.2007 odstraniti objekt iz 1. točke izreka in vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje na svoje stroške (2. točka); da se bo v primeru neizpolnitve naložene obveznosti začel izvršilni postopek z izvršbo po drugih osebah (3. točka); v 4. točki je določil, da v tem času veljajo za tožečo stranko tam navedene prepovedi (158. člen Zakona o graditvi objektov, Uradni list RS, št. 102/04 - ZGO1 - UPB1 in 111/05- odl. US); da bo o stroških postopka izdan poseben sklep (5. točka ); da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe (6. točka).

Sodišče prve stopnje je izdajo predlagane začasne odredbe zavrnilo, ker je tožeča stranka v predlog za izdajo začasne odredbe sicer navedla, da ji bo z izvršitvijo odločbe nastala škoda v višini 100.000 EUR, vendar s tem še ni izkazala težko popravljive škode, kot enega od pogojev za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 32. člen ZUS-1, ki pa se ugotavlja od primera do primera, pri čemer se v skladu z načelom sorazmernosti upošteva tudi prizadetost javne koristi in nasprotnih strank.

Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge, zlasti pa zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da vrhovno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni, tako da dovoli odlog izvršitve izpodbijane odločbe oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovni postopek. Prvostopno sodišče je pri svoji odločitvi upoštevalo le direktno škodo, ne pa tudi škode, ki bo nastala z odstranitvijo v zemljišče vgrajenih betoniranih stebrov za sporno ograjo na zemljišču, okoliški vegetaciji in obstoječi leseni ograji, ki poteka vzporedno s sporno ograjo. S tem bo bistveno prizadet tudi izgled dela obale jezera oziroma območja okoli jezera, ki je sicer del zaščitene krajine. Navedene posledice pa so nedvomno težko popravljive. Spregledalo je tudi, da je v predlogu navajala, da sporna ograja, dokler še trajajo obnovitvena gradbena dela na hiši, opravlja tudi funkcijo varovanja in zaščite gradbišča, kar je neizogibno potrebno. Odlog izvršitve odločbe ne bo v ničemer oškodoval oziroma ogrozil javnega interesa, ki se z izpodbijano odločbo sicer zasleduje. Sklicuje se na navedbe v tožbi in predlogu za izdajo začasne odredbe.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 32. člena ZUS-1 mora predlagatelj poleg splošnih procesnih predpostavk (upravičena oseba, vložena tožba oziroma nepravnomočno končan upravni spor v istem spornem pravnem razmerju) med drugim izkazati tudi, da mu bo z izvršitvijo izpodbijanega akta nastala težko popravljiva škoda.

Prvostopno sodišče je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno povzelo vsebino 2. odstavka 32. člena ZUS-1, in pravilno pojasnilo, da se presoja, ali bi tožniku zaradi izvršitve v upravnem sporu izpodbijanega akta nastala težko popravljiva škoda, opravi od primera do primera, pri čemer se upošteva tako od tožnika zatrjevana škoda kot v skladu z načelom sorazmernosti tudi škoda za javno korist in nasprotne stranke. Vendar pa prvostopno sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni navedlo razlogov za svojo odločitev v tem primeru.

Za odločitev o začasni odredbi po vsebini (če je predhodno ugotovljeno, da so izpolnjene procesne predpostavke za njen izdajo) je treba ugotoviti in oceniti, ali s strani tožnika zatrjevana škoda zanj pomeni težko popravljivo škodo, ter to v obrazložitvi pojasniti. Če po presoji sodišča ta pogoj obstoja, je treba ugotoviti in pretehtati še, kakšne bi bile posledice (težko popravljiva škoda) zaradi morebitne odložitve izvršitve izpodbijane odločbe do pravnomočnosti sodbe za javno korist (v primeru gradenj objektov je to zaradi varstva okolja, zagotavljanja reda v prostoru, zaščite interesov uporabnikov v prostoru in iz številnih drugih razlogov, zaradi katerih je v ZGO-1 določeno, da je gradnja objektov dopustna le na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, le na lastno odgovornost investitorja oziroma nosilca dovoljenja, pa tudi na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja) in za nasprotne stranke (če v zadevi sploh so), in na podlagi teh ugotovitev sprejeti odločitev ter jo tudi ustrezno obrazložiti, česar pa prvostopno sodišče v tem primeru ni napravilo.

Glede na to vrhovno sodišče meni, da izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar pa je bistvena kršitev pravil postopka v upravnem sporu iz 1. točke 1. odstavka 75. člena v zvezi s 3. odstavkom 75. člena ZUS-1 v zvezi s 14. točko 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), zaradi katere pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Zaradi obstoja takšnega razloga pa je treba izpodbijani sklep razveljaviti, saj takšne pomanjkljivosti vrhovno sodišče ne more odpraviti samo. Kolikor bi v zadevi odločilo samo oziroma zavrnilo pritožbo in samo navedlo razloge glede odločilnih dejstev, bi tožeči stranki lahko odvzelo možnost za učinkovito pravno sredstvo, s čimer pa bi kršilo določbe 25. člena Ustave RS.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče na podlagi določb 77. člena ZUS-1 ugodilo pritožbi, razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču, da opravi nov postopek.