Jedro

S (tako imenovano nepravo) začasno odredbo (logično) ni mogoče zadržati izvršitve že izvršenega izpodbijanega upravnega akta. V zvezi s tem je že v upravnem sporu pred Upravnim sodiščem v odgovoru na predlog za izdajo začasne odredbe pritožnica navedla, da je bila upravna odločba izvršena 13. 1. 2026, torej pred odločitvijo Upravnega sodišča o predlogu. Kljub takim pritožničinim navedbam Upravno sodišče dejstev v zvezi z izvršenostjo upravne odločbe ni ugotavljalo. Dejansko stanje, ki je relevantno za odločitev o začasni odredbi, je tako zaradi napačne uporabe materialnega prava ostalo nepopolno ugotovljeno.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se 1. točka izreka sklepa Upravnega sodišča Republike Slovenije, oddelka v Mariboru, II U 62/2026-10 z dne 25. 2. 2026 razveljavi in se zadeva v obsegu glede izdaje začasne odredbe do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu vrne istemu sodišču v nov postopek.

II.Odločitev o stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Tožnica je na Upravno sodišče Republike Slovenije, oddelek v Mariboru (v nadaljevanju Upravno sodišče) vložila tožbo zoper odločbo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju upravni organ), št. 11002-46/2025-2611-2 z dne 29. 12. 2025, s katero ji je to po uradni dolžnosti odvzelo dovoljenje za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku (1. točka izreka); jo izbrisalo iz registra domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku z dnem dokončnosti upravne odločbe (2. točka izreka); odločilo, da dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku z dnem dokončnosti te odločbe ne sme več opravljati (3. točka izreka); in da lahko tožnica dovoljenje znova pridobi po poteku treh let od dneva dokončnosti odločbe (4. točka izreka); v postopku pa posebni stroški niso nastali (5. točka izreka). Tožnici so bili navedeni ukrepi izrečeni, ker za leto 2024 ni predložila poročila neodvisnega revizorja. Hkrati s tožbo je tožnica vložila tudi predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je Upravnemu sodišču predlagala, naj odloži izvršitev upravne odločbe do poteka 30 dni od izdaje pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu.

2.Upravno sodišče je predlogu za izdajo začasne odredbe delno ugodilo in izvršitev upravne odločbe z dne 29. 12. 2025 odložilo do izdaje pravnomočne sodne odločbe v tem upravnem sporu, odložitev za čas po pravnomočnosti pa zavrnilo. Upravno sodišče je ugotovilo, da bi z izvršitvijo upravne odločbe tožnici nastala težko popravljiva škoda, saj posredovanje delovne sile predstavlja tožničino poglavitno dejavnost, v okviru katere ustvarja velik del svojih prihodkov (v poslovnem letu 2025 so predstavljali 27,50%), ki bi ga z izvršitvijo upravne odločbe izgubila, poleg tega zaposluje več delavcev (v decembru 2025 skupaj 28), ki bi izgubili zaposlitev. Upravno sodišče je še odločilo, da odložitev izvršitve upravne odločbe ne nasprotuje javni koristi.

3.Toženka (v nadaljevanju pritožnica) je zoper sklep vložila pritožbo in Vrhovnemu sodišču predlagala, naj ga odpravi (pravilno: razveljavi; opomba Vrhovnega sodišča). Med drugim poudarja, da je upravna odločba postala dokončna in izvršljiva dne 13. 1. 2026, z dokončnostjo pa je bila tudi že izvršena (dne 13. 1. 2026 je bilo tožnici dovoljenje za opravljanje dejavnosti odvzeto, izbrisana je bila iz registra, ker pa ne razpolaga z dovoljenjem, pa tudi zagotavljanja dela ne sme več opravljati). Zaradi navedenega odložitvena začasna odredba ni mogoča (tožnica dovoljenja za opravljanje dejavnosti ne more obdržati, če z njim ne razpolaga več).

4.Tožnica je v odgovoru na pritožbo Vrhovnemu sodišču predlagala, naj pritožbo zavrne. Navaja, da je bistvo odložitvene začasne odredbe, da se pravno razmerje začasno vrne v stanje pred izdajo ukrepa. Zatrjuje, da so pritožničina stališča o tem, da izdaja odložitvene začasne odredbe ni mogoča, ker je bila upravna odločba že izvršena, napačna, saj bi bilo s takim stališčem tožnici onemogočeno sodno varstvo. Glede izvršitve je navedla, da je do nje prišlo le v obsegu izbrisa iz registra, medtem ko dovoljenje še ni bilo odvzeto ter lahko tožnica še naprej opravlja dejavnost, zato je upravičena tudi do ponovnega vpisa v register. Priglasila je tudi stroške pritožbenega postopka.

K I. točki izreka

5.Pritožba je utemeljena.

6.Po 32. členu ZUS-1 je mogoče v upravnem sporu z začasno odredbo bodisi zadržati izvršitev izpodbijanega akta bodisi urediti stanje glede spornega pravnega razmerja le za čas trajanja postopka v upravnem sporu, torej od vložitve tožbe do pravnomočne sodne odločbe (drugi in tretji odstavek 32. člena). Na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikov predlog odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta tožniku prizadela težko popravljiva škoda; pri odločanju mora sodišče v skladu z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi in koristi nasprotnih strank. Po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1 pa lahko tožnik iz razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1 predlaga tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetno izkaže za potrebno.

7.Namen začasne odredbe je zagotoviti učinkovitost sodnega varstva. Pogoj težko popravljive škode iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1 torej postavlja zahtevo, da stranka izkaže, da brez izdane začasne odredbe v konkretni zadevi kljub njenemu uspehu, ne bo dosežen namen upravnega spora. Ta pogoj mora biti izpolnjen tudi za izdajo ureditvene začasne odredbe iz tretjega odstavka istega člena.

8.S (tako imenovano nepravo) začasno odredbo (logično) ni mogoče zadržati izvršitve že izvršenega izpodbijanega upravnega akta.

V takem primeru je - ob izpolnjenih zakonskih pogojih - (kvečjemu) mogoča izdaja (tako imenovane prave) začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje.

V obravnavanem primeru izdaje prave, tj. ureditvene, začasne odredbe tožnica ni predlagala, zato do izdaje take začasne odredbe ni moglo priti.

Odprto vprašanje je tako le še, ali je bila glede na materialnopravno izhodišče, da izdaja odložitvene začasne odredbe v primeru izvršenosti upravne odločbe, ni mogoča, ta v obravnavanem primeru pravilno izdana.

Da bi lahko odgovorili na to vprašanje, je treba ugotoviti, ali je upravna odločba izvršena.

V zvezi s tem je že v upravnem sporu pred Upravnim sodiščem v odgovoru na predlog za izdajo začasne odredbe pritožnica navedla, da je bila upravna odločba izvršena 13. 1. 2026, torej pred odločitvijo Upravnega sodišča o predlogu.

Kljub takim pritožničinim navedbam Upravno sodišče dejstev v zvezi z izvršenostjo upravne odločbe ni ugotavljalo.

Dejansko stanje, ki je relevantno za odločitev o začasni odredbi, je tako zaradi napačne uporabe materialnega prava (neupoštevanja materialnopravnega izhodišča, da izvršenost upravne odločbe onemogoča izdajo odložitvene začasne odredbe, kljub temu da so bile podane navedbe o izvršenosti) ostalo nepopolno ugotovljeno.

9.Zaradi napačne uporabe materialnega prava in posledično nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 79. člena ZUS-1 pritožbi ugodilo, 1. točko izreka izpodbijanega sklepa razveljavilo in v tem obsegu, ki se nanaša na odločanje o izdaji začasne odredbe do pravnomočnosti odločitve o tožbi, zadevo vrnilo v nov postopek.

V ponovljenem postopku bo moralo Upravno sodišče, ob upoštevanju relevantnih navedb, ugotoviti, ali je bila upravna odločba že izvršena in glede na to ponovno odločiti o predlogu za izdajo začasne odredbe do pravnomočnosti odločitve o tožbi.

K II. točki izreka

10.Stroški začasne odredbe so del stroškov celotnega postopka, zato je Vrhovno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (prvi odstavek 151. člena v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

-------------------------------

1Glej na primer sklep Vrhovnega sodišča I Up 209/2024 z dne 27. 8. 2024, točko 8.

2Glej na primer sklepa Vrhovnega sodišča I Up 137/2023 z dne 31. 5. 2023, točko 8, in I Up 188/2025 z dne 30. 10. 2025, točko 10.

3Tako tudi Kerševan, E., in Androjna, V.: Upravno procesno pravo: Upravni postopek in upravni spor. 2., spremenjena in dopolnjena izdaja. Lexpera, d. o. o. (GV Založba), Ljubljana 2018, str. 561. Prim. sklep Vrhovnega sodišča I Up 31/2026 z dne 6. 2. 2026 in sklep Vrhovnega sodišča I Up 188/2025 z dne 30. 10. 2025.

4Sodišče ureditveno začasno odredbo izda le, če jo stranka izrecno predlaga in ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje ustrezno opredeli in v zvezi s tem izkaže predpisane zakonske pogoje. Tako Vrhovno sodišče v sklepih I Up 31/2026 z dne 6. 2. 2026 in I Up 188/2025 z dne 30. 10. 2025.