Jedro

Glede na ugotovljeno dejansko stanje je materialnopravno pravilen zaključek, da je predlagateljica od leta 1976, pred njo (od leta 1956) pa tudi njen oče, v dobri veri izvrševala posest spornega mejnega prostora, s čimer so (upoštevajoč trajanje posesti pravnega prednika predlagateljice že po pravilih ODZ, upoštevajoč trajanje (le) posesti predlagateljice pa tudi po pravilih ZTLR) izpolnjeni pogoji za priposestvovanje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Prva in druga nasprotna udeleženka krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je (1) določilo vrednost spornega mejnega prostora na 1.038 EUR (točka I izreka); (2) odločilo, da se meja med nepremičninami z ID znakom: parcela 0000 302/1 v lasti predlagateljice, parcela 0000 306/3 v lasti prve nasprotne udeleženke in parcela 0000 303 v lasti druge nasprotne udeleženke, uredi na podlagi močnejše pravice (točka II izreka); (3) uredilo mejo med navedenimi nepremičninami tako, da meja med parcelama 0000 302/1 in 0000 306/3 poteka od točke 5101, ki je tromeja parcel 305/6, 306/3, 302/1, proti vzhodu preko točke I, naprej preko točk J in K do točke L, ki v naravi predstavlja začetek vinograda, ter naprej do točke M, ki prav tako predstavlja vogal ograje vinograda in hkrati tromejo parcel 306/3, 303 in 302/1, dalje proti severu do točke N, ki prav tako predstavlja vogal ograje vinograda, in proti vzhodu do točke O, kjer se vinograd konča, in nato do točke P, ki predstavlja tromejo parcel 303, 302/1 in 302/3, kar je vse razvidno iz skice sodne izvedenke in elaborata, ki je sestavni del tega sklepa, pri čemer se opisana meja označi z mejnimi znamenji, in sicer v točki 5101 z železnim klinom, v vseh ostalih mejnih točkah pa s PVC mejniki s kovinskim sidrom (točka III izreka); (4) odločilo, da udeleženci krijejo vsak svoje stroške postopka, o skupnih stroških pa bo odločeno s posebnim sklepom (točka IV izreka).

2. Zoper sklep (konkretno zoper točki III in IV izreka) se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožujeta prva in druga nasprotna udeleženka, ki predlagata spremembo (ureditev meje med spornimi nepremičninami po liniji, ki sta jo predlagali oni), oziroma podredno razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v novo odločanje.

Napačna je presoja sodišča, da nihče od udeležencev ni izkazal drugačnega položaja tromejne točke. Pritožnici sta na predhodnih meritvah pokazali točko, ki je v skici izvedenke označena s črko A. O njeni legi jima je povedal pokojni A. A., ki je dovolil postaviti betonski podstavek za kozolec tretjega nasprotnega udeleženca 1 m od meje, in ki je na tromeji postavil betonski mejnik na sredino makadamske poti. Leta 1999, ko se je določala katastrska meja parcele 305/6, je bil mejnik postavljen nazaj na isto mesto in je stal približno na mestu, ki je na skici izvedenke označeno s št. 5101. Pri asfaltiranju ceste leta 2011 je bil mejnik odstranjen, po končanju del pa po presoji izvajalca del postavljen na sedanje mesto (izvajalec o tem predhodno ni povprašal nasprotnih udeleženk). Navedbe pritožnic o samovoljni postavitvi mejnika na tromeji (po asfaltiranju v letu 2011) bi moralo sodišče šteti za resnične, saj je bila izpoved B. B. (o tem, da je bil klin, ki je pred asfaltiranjem označeval tromejo, po asfaltiranju postavljen nazaj na isto mesto) konfuzna in neprepričljiva. Sodišče se tudi ni opredelilo do dejstva, da je geometer na mejni obravnavi 20. 6. 2018 pojasnil, da je novi mejnik približno 1,2 m preveč zamaknjen v parcelo prve nasprotne udeleženke. Pri odločanju o legi tromejne točke se je sodišče oprlo na skico tretjega nasprotnega udeleženca, ki naj bi posredno potrjevala, da je mejnik na tromeji iz leta 1999 stal v točki, na skici izvedenke označeni s št. 5101. Skica tretjega nasprotnega udeleženca je brez dokazne vrednosti, zato ne bi smela biti vključena v izvedenkino poročilo. Trditve o tem, ali je bil mejnik v tromeji po letu 2011 postavljen nazaj na isto (torej pravilno) ali na drugo mesto, so (v nasprotju s prepričanjem sodišča) pomembne zato, ker predstavlja tromeja izhodiščno točko celotne meje.

Med udeleženci ni bil sporen obstoj grabna, med njimi je bilo sporno, ali se je graben premaknil. Predlagateljica je svojo parcelo zasula in s tem povzročila višinsko razliko med terenoma, kar sedaj izgleda kot nov graben.

V postopku je bilo ugotovljeno, da se nova drvarnica, ki stoji na nepremičnini prve nasprotne udeleženke, ne nahaja na istem mestu kot se je do leta 2012 nahajala stara. Stara drvarnica s pripadajočo cerado je bila postavljena tako, da je bila bolj zamaknjena proti nepremičnini predlagateljice (v sporni mejni prostor). Iz fotografij je razvidno, da je stala bistveno bolj levo od oreha. Lega stare drvarnice je pomembna v zvezi z navedbo pritožnic o košnji za drvarnico, ki jo je potrdila tudi priča C. C. Izkustveno in življenjsko je prepričljivo, da je lastnik stare drvarnice kosil tudi okoli nje. Izvedenka je v skico vrisala približno lokacijo stare drvarnice z možnim odstopanjem za 1 m. Možnost, da je drvarnica stala 1 m proti nepremičnini predlagateljice, je pritožnicama v korist, ne v škodo. Če natančne lege stare drvarnice ni bilo mogoče ugotoviti, sodišče na tej podlagi ne bi smelo zaključiti, da pritožnici zagotovo nista kosili za to drvarnico.

Pritožnici sta v dokaz poteka meje po spodnjem delu rešetke na parceli predlagateljice (točka B na skici izvedenke) pojasnili, da sta privolili, da bosta krili večji del stroškov asfaltiranja skupnega dovoza ter stroške dovoza do svoje hiše. Dogovor je sovpadal z uživalno in katastrsko mejo, do česar se sodišče ni opredelilo. Sodišče je tudi neutemeljeno sledilo trditvam predlagateljice glede odmika objektov od meje. Izpovedba D. D., da je od A. A. pridobil soglasje za postavitev prizidka 4 m od meje, ker je bila med sosedi takšna navada, ni prepričljiva. Pritožnici sta sodišču predlagali, naj predlagateljico pozove k predložitvi gradbenega dovoljenja, pa tega ni storilo. Neutemeljeno tudi ni verjelo priči E. E., da je imel pokojni A. A. s predlagateljico oziroma njenimi pravnimi predniki sklenjen dogovor o odmiku objektov 1 m od meje.

Sodišče je prezrlo izpoved predlagateljice, da ji je A. A. leta 1999 ob urejanju tromejne točke očital, da „je nekaj preveč“. Pokojni A. A. je predlagateljico opozoril glede širjenja vinograda na njegovo parcelo, druga nasprotna udeleženka pa jo je opozarjala glede košnje trave in kopanja luknje za ograjo.

Med udeleženci ni bilo sporno, da so se leta 2011 sprli in da je predlagateljica z možem odstopila od namena postavitve ograje. Leski in kivi na parceli predlagateljice so bili zasajeni po letu 2012. Na mejni obravnavi 20. 6. 2018 so se prisotni strinjali o poteku meje, kot jo je pokazala druga nasprotna udeleženka. Predlagateljica je 11. 7. 2018 pritožnicama ponujala denar za odkup njunih nepremičnin, kar kaže na to, da se je zavedala, da meja dejansko poteka tako, kot sta zatrjevali pritožnici. Na območju, ki meji na parcelo 303, predlagateljica ni kosila. Ko je bila lastnica te parcele še F. F., je parcelo nad vinogradom (med točkama O in P na skici izvedenke) kosila druga nasprotna udeleženka. Predlagateljica se je do leta 2012 držala katastrske meje, zato sporov ni bilo. Njenemu načinu uživanja meje sta pritožnici nasprotovali že pred letom 2018. Sodišče je po eni strani verjelo priči G. G., ki se je spomnil dneva pred 44 leti (leta 1976), ko je predlagateljičin oče rekel, da sta z A. A. potrdila oziroma uredila mejo, po drugi strani pa ni verjelo priči E. E., ki je prepričljivo povedal, da je pokojni A. A. predlagateljico opozoril na širjenje vinograda, predlagateljičin mož pa mu je odvrnil, da bo v zameno dobil vino. Sodišče ni verjelo E. E., ki že celo življenje živi in dela na nepremičninah, ki obkrožajo predlagateljičino nepremičnino. S problematiko je seznanjen, saj je prijateljeval z vsemi mejaši. Spomnil se je številnih podrobnosti iz preteklosti, izpovedoval je iskreno in doživeto. Sodišče tudi neutemeljeno ni verjelo prvi nasprotni udeleženki, da ji je pokojni A. A. povedal, da ga je predlagateljica prosila za odmik 1 m od meje, ona pa je komentirala, da se ji to zdi nekam malo.

3. Predlagateljica na pritožbo ni odgovorila, tretji nasprotni udeleženec pa je predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Nasprotni udeleženki izpodbijata sklep v delu, s katerim je sodišče prve stopnje uredilo mejo med parcelami 302/1, 306/3 in 303, vse k. o. ...,1 ki poteka od zemljiško katastrske točke 5101 (tromeja parcel 305/62, 306/3, 302/1), preko točk I, J, K do točke L, ki v naravi predstavlja začetek vinograda, naprej do točke M (tromeja parcel 306/3, 303 in 302/1), nato pa proti severu do točke N, naprej proti vzhodu do točke O, kjer se vinograd konča, in nato do točke P (tromeja parcel 303, 302/1 in 302/3), kot jo prikazuje skica izvedenke geodetske stroke z 22. 9. 2020 (na listovni številki 82 v spisu), ki je sestavni del izpodbijanega sklepa.

6. V obravnavanem postopku je predlagateljica zatrjevala drugačen potek meje kot nasprotna udeleženka. Sporni mejni prostor poteka med mejno črto, ki jo je pokazala predlagateljica (na skici izvedenke označena z zeleno barvo, v točkah H - I - J - K - L - M - N - O - P) in mejno črto, ki sta jo pokazali nasprotni udeleženki (na skici izvedenke označena z oranžno barvo, v točkah A - B - C - D - E - F - G). Obe zatrjevani uživalni meji odstopata (razen v točkah E - F - G) od poteka katastrske meje (na skici izvedenke označena z modro barvo). Sodišče prve stopnje je uporabilo temeljni kriterij za ureditev meje, tj. kriterij močnejše pravice (77. člen SPZ3). Predlagateljica je uveljavljala pridobitev lastninske pravice na spornem mejnem prostoru na podlagi pravil o priposestvovanju, ki jih je sodišče prve stopnje povzelo v 7. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.

7. Sodišče prve stopnje je mejno točko v stičišču parcel 302/1, 306/3 in 305/6 določilo v točki, ki je v skici izvedenke označena s 5101. Podlago za takšno odločitev so predstavljala dejstva, da je bila ta točka kot tromeja sporazumno dogovorjena že v letu 1971, nato pa dokončno urejena v letu 1999 v upravnem mejnem postopku (in tedaj v naravi označena s kamnom), ter da po asfaltiranju v letu 2011 mejnik ni bil postavljen na isto mesto (v točko 5101). Dokazna ocena sodišča prve stopnje, na kateri temelji presoja, da udeleženke postopka niso dokazale premika tromeje iz točke 5101 v točko A (1,43 m severno od točke 5101, kot sta trdili nasprotni udeleženki) oziroma H (1 m južno od točke 5101, kot je trdila predlagateljica), je temeljita, prepričljiva in ustreza zahtevam 8. člena ZPP.4 Neutemeljen je pritožbeni očitek o kršitvi pravice do izjave. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do vseh trditev nasprotnih udeleženk (tudi do trditve, da jima je A. A. povedal, da je tretjemu nasprotnemu udeležencu dovolil postavitev betonskega podstavka za kozolec 1 m od meje), oziroma je prepričljivo obrazložilo, zakaj jih šteje za nedokazane. Odločitev o legi tromejne točke tudi ni obremenjena z bistveno kršitvijo iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, kot neutemeljeno očita pritožba. Iz izpodbijanega sklepa jasno izhaja, da sodišče prve stopnje ni verjelo priči B. B., da je bil kovinski klin (stoječ v točki H) ob asfaltiranju leta 2011 postavljen na približno isto mesto, kot je stal prejšnji mejnik, zato pritožbeno izpostavljanje izpovedi te priče ni razumljivo, graja dokazne ocene pa nepotrebna. Z argumentacijo, da trenutni mejnik (postavljen v točki H) ne stoji na istem mestu kot leta 1999 (v točki 5101), pritožba pravzaprav pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje. Skladno s to ugotovitvijo pa je tudi pojasnilo geometra na mejni obravnavi 20. 6. 2018, na katerega se sklicuje pritožba, da je novi mejnik pomaknjen v parcelo prve nasprotne udeleženke (pojasnilo geometra torej ne podpira teze nasprotnih udeleženk o legi tromejne točke). V okviru (neutemeljenega) očitka, da se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je bil mejnik na tromeji po letu 2011 postavljen nazaj na isto ali na drugo mesto, pa pritožba posredno pritrjuje tudi ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bilo prejšnje mesto mejnika v točki 5101. Pritožba, ki se po vsebini v celoti nanaša le na tromejo v točki H, z zanikanjem premika tromeje v točko H ne more omajati pravilnosti stališča sodišča prve stopnje o neizkazanosti premika tromeje v točko A. Glede skice, ki označuje razdaljo (6,54 m) med orehom na parceli tretjega nasprotnega udeleženca in mejnikom iz leta 1999, je tretji nasprotni udeleženec pojasnil, da jo je narisal na dan mejne obravnave leta 1999. Skica ni del spisovnega dokaznega gradiva, temveč del trditvene podlage tretjega nasprotnega udeleženca, ki je bila predmet dokazovanja. Izvedenka geodetinja je na terenu preverila pravilnost izmerjene razdalje ter ugotovila, da znaša razdalja med orehom in točko 5101, 6,43 m (kar je ocenila za dopusten odstop pri meritvah na terenu). Izpodbijana odločitev torej temelji na mnenju izvedenke, ki je del dokaznega gradiva.

8. Mejo južno od parcele 302/1, od tromejne točke 5101 proti vzhodu v približno ravni liniji skozi točke I, J, K, do roba vinograda v točki L in naprej po zunanjem robu ograje vinograda do točke M, ter mejo vzhodno od parcele 302/1, po robu vinograda skozi točko N do roba vinograda v točki O ter vzhodno od vinograda do točke P, je sodišče prve stopnje uredilo upoštevajoč trditve predlagateljice o poteku uživalne meje, glede katerih je ocenilo, da jih je v postopku uspela dokazati. Del dejanske podlage izpodbijanega sklepa so naslednje ugotovitve: - predlagateljica je leta 1976 prejela parcelo 302/1 v last po svojem očetu (ki je imel parcelo v lasti od leta 1956 dalje); - sporni mejni prostor med točkami A, H, I in B je v naravi asfaltiran dovoz, v skupni uporabi predlagateljice in nasprotnih udeleženk; - uživalna meja med parcelama 302/1 in 306/3 (med točkama I in L) je od nekdaj potekala po “grabnu“ (vdolbini med parcelama); predlagateljica in pokojni A. A. (mož prve in oče druge nasprotne udeleženke) sta kosila do “grabna“ kot naravne meje med parcelama; - “graben“ je bil ob gradnji vikenda predlagateljice delno zasut, ni pa bil (po letu 2012, kot je trdila druga nasprotna udeleženka) pomaknjen v parcelo prve nasprotne udeleženke; - pri košnji do uživalne meje se je upoštevala cerada ob stari drvarnici prve nasprotne udeleženke, pri čemer izvedenka na podlagi razpoložljivih podatkov (fotografije, ortofoto posnetki iz evidence GURS) ni mogla določiti natančne lege stare drvarnice s cerado (v skico jo je vrisala tako, da se z robom dotika uživalne meje, kot jo je zatrjevala in v naravi pokazala predlagateljica z možnim odstopanjem 1 m); - udeleženke so bile do leta 2018 v prijateljskih odnosih, med njimi ni prihajalo do sporov o košnji, zasaditvi kivija in lesk ter o načinu uporabe sosednjih parcel nasploh; - ob gradnji prizidka vikenda na parceli 302/1 je bil upoštevan odmik 4 m od meje (razdalja med točko J in robom prizidka znaša 4 m); - ob gradnji plinske cisterne na parceli 302/1 je bil na podlagi odločbe o dovolitvi priglašenih del s 1. 10. 2001 (priloga A 21) upoštevan odmik 3 m od meje (razdalja med točko K in betonsko ploščo znaša 3 m); - omenjena odmika (prizidka vikenda in betonske plošče) od meje se skladata s potekom meje v ravni liniji med točkama J ter K in naprej do roba vinograda (točka L); - predlagateljica je v letu 2011 nameravala podaljšati ograjo od roba vinograda (točka L) proti zahodu, vendar si je, ker je druga nasprotna udeleženka zahtevala 0,5 m odmik ograje od meje, premislila; - vinograd je že ob zasaditvi v letu 1976 segal v sporni mejni prostor (na vzhodu do mejne točke O, na jugu pa do mejne črte med točkama L in M), nikoli se ni širil južno proti parceli 306/3 (med letoma 1998 in 2000 se je razširil proti vzhodu, proti hiši predlagateljice); - uživalna meja odstopa od katastrske tudi od ograje vinograda (od točke O) proti vzhodu do začetka gozda, kjer se (že v gozdu) nahaja mejna točka P, predlagateljica je ta del uživala v enaki širini kot poteka vinograd (na delu, zaraščenem s travo, je izvajala košnjo.

9. Vse očitke, s katerimi pritožnici obširno napadata ugotovljeno dejansko stanje o poteku dejanske uživalne meje, dokazno oceno pa označujeta za enostransko (oziroma pristransko, saj naj trditve in dokazi nasprotnih udeleženk ne bi bili obravnavani enako skrbno kot trditve in dokazi predlagateljice), pritožbeno sodišče zavrača kot neutemeljene. Pritožnici izpostavljata dele izpovedi posameznih prič, ki jih označujeta za pristranske in neverodostojne, pri tem pa zameglita dejstvo, da je sodišče prve stopnje izvedlo obsežen dokazni postopek, v okviru katerega je poleg zaslišanja udeležencev in prič pregledalo listinsko dokumentacijo, angažiralo izvedenko geodetske stroke in (v prisotnosti izvedenke) opravilo ogled na terenu (ter ob tem fotografiralo stanje na terenu). Sodišče prve stopnje je imelo torej v obsežnem dokaznem gradivu podlago za preizkus verodostojnosti in prepričljivosti posameznih izpovedi. Nepravilno je pritožbeno stališče nasprotnih udeleženk, da so izpovedi prič, ki so sorodstveno povezane s predlagateljico, brez dokazne vrednosti. Sorodstvena povezanost priče s stranko (udeležencem postopka) ni avtomatično podlaga za presojo, da gre za neverodostojno pričo, zainteresirano za izid postopka. Tudi takšna izpoved mora biti podvržena skrbni dokazni oceni (ni vnaprejšnje izključitve njene dokazne vrednosti), v okviru katere sodišče nepristranskost/verodostojnost in prepričljivost dokaza najprej oceni z vidika njegove notranje konsistentnosti, nato pa še v odnosu do ostalih izvedenih dokazov. Sodišče prve stopnje si je v okviru zaslišanj udeležencev in prič lahko ustvarilo vtis o njihovi verodostojnosti, za preizkus pravilnosti odločitve pa je bistveno, da je tudi izčrpno obrazložilo, zakaj je vsebino oziroma zakaj ni vsebine določene izpovedi upoštevalo pri oblikovanju svojih dokaznih zaključkov. Sodišče prve stopnje je na več mestih izpodbijanega sklepa pojasnilo, zakaj ne verjame priči E. E. (glede dogovora o odmiku 1 m od meje, glede širjenja vinograda, glede poteka meje vzhodno od vinograda), lastniku parcele 301/1, ki na severu meji na parcelo predlagateljice (meja med njunima parcelama še ni urejena). Njegove doživete izpovedi, kot jo označuje pritožba, sodišče prve stopnje ni ocenilo za resnicoljubno. Dvom v verodostojnost izpovedi je vzbujala njegova izrazita, verbalno in neverbalno izražena nenaklonjenost do družine predlagateljice5, pa tudi nasprotje z ostalimi izvedenimi dokazi. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje razlogom, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo svoj dokazni zaključek.

10. Ugotovitve o (enakem) poteku “grabna“, o njem kot naravni meji in o košnji (uporabi) do “grabna“, temeljijo na konsistentnih trditvah predlagateljice, skladnih z njeno izpovedjo (in v naravi pokazano mejo) ter izpovedmi tretjega nasprotnega udeleženca in prič (B. B., H. H., I. I., D. D.). Da med predlagateljico in nasprotnima udeleženkama do leta 2018 ni bilo nobenih sporov o košnji in uporabi do uživalne meje kot jo je zatrjevala predlagateljica, je v svoji izpovedi, da so bili s predlagateljico vse do prihoda geodetinje leta 2018 v dobrih odnosih, potrdila tudi prva nasprotna udeleženka. Predlagateljica mejnega postopka je bila nekdanja lastnica parcele 303 F. F., ki je želela postavitev mejnikov zaradi nameravane prodaje parcele drugi nasprotni udeleženki. Sprememba v odnosu med mejaši torej izvira iz obdobja poskusa ureditve meje v upravnem postopku, oziroma iz obdobja, ko je lastnica parcele 303 postala druga nasprotna udeleženka. Tudi priča E. E. je začetek spora med mejaši časovno umestil v leto 2018.6 Sodišče prve stopnje možnosti premika “grabna“ ni zanemarilo, kot neutemeljeno očita pritožba, do te možnosti se je dokazno opredelilo z ugotovitvijo, da noben dokaz ni potrdil navedbe druge nasprotne udeleženke o premiku grabna zaradi postopnega zasutja po letu 2012 (dokazni postopek je potrdil delno zasutje zaradi gradnje prizidka vikenda okoli leta 1980). Sodišče prve stopnje je tudi pravilno opozorilo na nekonsistentnost trditve nasprotnih udeleženk (ponovljene v pritožbi), da je predlagateljica do leta 2012 spoštovala katastrsko mejo, pri čemer sta sami zatrjevali potek meje, ki v pretežnem delu odstopa od katastrske meje. Predlagateljica je leta 2011 opustila namero postavitve ograje od roba vinograda (točka L) proti zahodu, potem ko je druga nasprotna udeleženka zahtevala, da ograjo pomakne za 0,5 m bolj v notranjost, kar pa ne potrjuje poteka uživalne meje, kot sta ga zatrjevali nasprotni udeleženki.

11. Dokazno breme za trditve o košnji za robom stare drvarnice v širini ene kosilnice in o legi te drvarnice je bilo na nasprotnih udeleženkah. Dejstvo, da natančne lege stare drvarnice v dokaznem postopku (ne ob ogledu, ne s pomočjo fotografij in ortofoto posnetkov iz evidence GURS) ni bilo mogoče ugotoviti, v dokaznem smislu škoduje nasprotnima udeleženkama; šteti je, da nista dokazali zatrjevanega obsega košnje v spornem mejnem prostoru (prim. 215. člen ZPP). Izpoved priče C. C. je ocenjena tudi v luči te dokazne presoje. Z navedbo, da jima je odstopanje v legi v korist, ne v škodo, pritožnici merita na dejansko lego stare drvarnice bližje parceli predlagateljice (ne 1 m južneje od vrisane lege), za kar pa v mnenju izvedenke ni podlage.

12. Trditev o dovoljenem odmiku objektov predlagateljice (prizidek vikenda, plinska cisterna) 1 m od katastrske meje je notranje nekonsistentna (nasprotni udeleženki poteka uživalne meje južno od parcele 302/1 nista zatrjevali po katastrski meji), pa tudi nedokazana. Iz odločbe o dovolitvi priglašenih del (priloga A 21) izhaja, da je med plinsko cisterno in mejo s parcelo 306/3 predviden trimetrski odmik in da je upravni organ molk mejašev, ki so bili obveščeni o nameravani postavitvi objekta, štel za njihovo soglasje. Takšen odmik je skladen s potekom uživalne meje kot jo je zatrjevala predlagateljica. D. D. je izpovedal, da je bilo soglasje A. A. o odmiku prizidka vikenda štiri metre od meje izraz dobrih medsosedskih odnosov. Vsebina predloženega gradbenega dovoljenja (priloga A 20) ne potrjuje pritožbene teze, da je bila predlagateljica, zato ker je bil odmik prizidka od meje manjši kot so zahtevali prostorski akti, dolžna pridobiti sosedovo (A. A.) soglasje. Pritožba ne vzbudi dvoma v dokazno vrednost izpovedi D. D., saj je odmik 4 m od meje skladen s potekom uživalne meje kot jo je zatrjevala predlagateljica (merjeno od točke J do roba prizidka vikenda), pa tudi s potekom meje v ravni liniji od roba vinograda (točka L), preko točke K do točke J. Del temeljite in prepričljive dokazne ocene je tako izpoved predlagateljice, da ji je A. A. ob urejanju tromeje v letu 1999 rekel, da naj „bi bilo nekaj preveč“ (kot izhaja iz njene izpovedi, je šlo za pripombe, ki so se nanašale izključno na ureditev tromejne točke), kot tudi izpoved prve nasprotne udeleženke, da ji je mož (A. A.) povedal, da bo prizidek predlagateljice stal 1 m od meje, kar se ji je zdelo premalo. Drugačen pritožbeni očitek je neutemeljen. Obstoj ustnega dovoljenja A. A. za postavitev kozolca 1 m od meje (v zvezi s trditvijo nasprotnih udeleženk o poteku meje 1 m od objekta tretjega nasprotnega udeleženca (kozolec) in od objektov predlagateljice (prizidek vikenda, plinska cisterna)), je tretji nasprotni udeleženec izrecno zanikal. 13. Dogovor o delitvi stroškov asfaltiranja ne dokazuje dogovora o poteku meje po spodnjem delu rešetke na parceli predlagateljice (točka B na skici izvedenke). Presojo, da dogovor o takšnem poteku meje ni obstajal, je sodišče prve stopnje oprlo na ugotovitve o poteku meje v ravni liniji od točke L proti zahodu, upoštevajoč ugotovljeni odmik objektov od uživalne meje.

14. Potek katastrske meje v naravi prikazujejo ortofoto posnetki - posnetek v prilogi A 12 prikazuje stanje pred širitvijo vinograda, posnetka v prilogi A 8 in A 11 pa stanje po njej. Tudi izvedenka je smer širjenja vinograda preverila s pomočjo pregledanih ortofoto posnetkov; označba z rumeno šrafuro na posnetkih (na listovnih številkah 137 - 139 v spisu) izkazuje širitev po celotni dolžini vinograda na zahodnem delu (tudi širitev po uživalni meji proti točki L). Kar je tudi skladno z izpovedjo predlagateljice, da so vinograd razširili za dve vrsti proti svoji hiši. Pri dokazni presoji, ki je pritožba ne uspe omajati, je bilo odločilno, da se vinograd ni dodatno širil v smeri proti parceli 306/3, oziroma da je že v letu 1976 na jugu segal do mejne linije, ki jo je zatrjevala predlagateljica. Rob vinograda je na jugu in vzhodu skladen s potekom uživalne meje po točkah L - M - N - O. Nasprotni udeleženki nista zatrjevali konkretnega načina uživanja parcele 303. Navedba v pritožbi, da je druga nasprotna udeleženka že v času, ko je bila lastnica parcele 303 njena pravna prednica F. F., kosila teren nad vinogradom, med točkama O in P, je nedopustna pritožbena novota (337. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-17).

15. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje tudi razlogom, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo dokazni zaključek, da ponudba za odkup zemljišča po mejni obravnavi v letu 2018 ne dokazuje slabe vere predlagateljice (38. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Izpoved predlagateljice, da je bila na mejnem naroku šokirana, je potrdila druga nasprotna udeleženka. Življenjsko prepričljivo je pojasnilo predlagateljice, da je ponudila plačilo za del parcele, ki jo je štela za svojo, izključno zaradi mirne ureditve sosedskega spora.

16. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je materialnopravno pravilen tudi zaključek, da je predlagateljica od leta 1976, pred njo (od leta 1956) pa tudi njen oče, v dobri veri izvrševala posest spornega mejnega prostora, s čimer so (upoštevajoč trajanje posesti pravnega prednika predlagateljice že po pravilih ODZ8, upoštevajoč trajanje (le) posesti predlagateljice pa tudi po pravilih ZTLR9) izpolnjeni pogoji za priposestvovanje

17. Pritožnici izpodbijata tudi stroškovno odločitev, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka, v zvezi s katero pa nista podali konkretiziranih navedb. Odločitev, ki ima podlago v 1. odstavku 40. člena ZNP-1, je pravilna.

18. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev ni bilo, je višje sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

19. Prva in druga nasprotna udeleženka sami krijeta stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 40. člena ZNP-1).

1 Pritožbeno sodišče v nadaljevanju obrazložitve opušča navedbo katastrske občine, saj se vse v sklepu navedene parcele nahajajo v isti katastrski občini. 2 Lastnik te parcele je tretji nasprotni udeleženec. 3 Stvarnopravni zakonik (Ur. l. RS, št. 87/2002). 4 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99, s spremembami in dopolnitvami. 5 Izpovedal je, da predlagateljica oziroma njena družina lažejo kot prasci in kradejo zemljo, da jih imajo vsi poln kufer in naj izginejo iz vasi, da so lopovi in da so si vse prilastili, zdaj pa bodo plačevali sodišče zaradi te barabe. 6 Ob zaslišanju 20. 10. 2020 je povedal, da so njemu in nasprotnima udeleženkama začeli nagajati pred par leti, oziroma da se je slab odnos začel, ko je bil na parceli leta 2018 geometer. 7 Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 16/2019. 8 Obči državljanski zakonik. 9 Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, Ur. l. SFRJ, št. 6/1980.